Datum: 13.2.2026 3:45:01 - Stran: TOP Madžarska
Evropska komisija sproži preiskavo zaradi obtožb madžarskega vohunjenja v bruseljskih institucijah EU
12. februarja 2026 je bila najbolj pomembna novica iz Madžarske vohunska afera v Bruslju, kjer je Evropska komisija sprožila interno preiskavo obtožb, da je vlada premiera Viktora Orbišna več let sistematično vohunila za institucijami EU.[3] Razkritje temelji na mednarodni novinarski preiskavi, ki so jo vodili madžarski neprofitni center Direkt36, belgijski Le Tijd in nemški Der Spiegel; ta je na podlagi pogovorov z več kot desetimi viri razgalila delovanje tajne madžarske obveščevalne mreže z lovkami v bruseljski birokraciji.[3]
Preiskava je pokazala, da je madžarska zunanja obveščevalna služba (Informišcii{-14974}s Hivatal - IH) prek diplomatske krinke rekrutirala uradnike EU, vključno z madžarskimi uslužbenci v komisiji, z namenom utrjevanja politične in gospodarske moči Orbišnove vlade, ne le zaščite nacionalnih interesov.[3] Eden od virov, madžarski uradnik v Evropski komisiji, je opisal poskus rekrutacije in poudaril, da so operacije presegale meje, sprejemljive med članicami EU.[3] Ključna figura je Ji{-14974}zsef Višrhelyi, Orbišnov zvest komisar, ki je kot vodja madžarskega predstavništva v Bruslju nadziral približno šest obveščevalcev, čeprav po virih ni neposredno sodeloval v akcijah.[3]
Tiskovni predstavnik komisije Balazs Ujvari je obtožbe označil za zelo resne in potrdil ustanovitev posebne preiskovalne skupine.[3] Afera se navezuje na širše nezaupanje v madžarsko politiko zaradi prokremeljske usmeritve, zaradi česar so Belgija in druge članice že omejile deljenje občutljivih obveščevalnih podatkov z Madžarsko.[3] Hkrati Madžarska krepi diplomatsko prisotnost v Bruslju, vključno z odprtjem Madžarske hiše, kar belgijske službe spremljajo z večjo pozornostjo.[3] Ta škandal lahko poglobi napetosti med Budimpešto in EU, zlasti v luči predvolilne kampanje, kjer Orban že sooča izziv opoziciji.[1][3] Novica je pomembna, saj ogroža madžarske finance iz EU skladov in krepi pritisk na Orbišnov "neliberalni" model.[3] (248 besed)
