Datum: 14.2.2026 5:45:01 - Stran: TOP Kitajska
Kanada in Kitajska sklenili začetni trgovinski sporazum z znižanjem carin na električna vozila in sodelovanjem glede Grenlandije
13. februarja 2026 je bila ena najbolj pomembnih novic iz Kitajske začetek strateškega trgovinskega sporazuma med Kitajsko in Kanado, ki ga je kanadski premier Mark Carney opisal kot "dobri začetek poti do novega svetovnega reda". Dogovor je bil dosežen ob boku kitajskega predsednika Xi Jinpinga in vključuje znižanje carin na kitajska električna vozila ter druge izdelke, kot je oljna ogrščica.[3]
Po poročanju so se državnika dogovorila za uvoz do 49.000 kitajskih električnih vozil v Kanado po znižani carinski stopnji 6,1 %, kar ustreza pogojevom za države z največjimi trgovinskimi ugodnostmi. Ta korak odpira vrata za večji vstop kitajskih proizvajalcev, kot so BYD ali NIO, na severnoameriški trg, kljub pritiskom iz ZDA. Predstavniki Trumpove administracije so že opozorili, da bo Kanada obžalovala odločitev, saj taka vozila ne bodo smela vstopiti v ZDA, kar nakazuje nove trgovinske napetosti.[3]
Sporazum sega še dlje: Kanada in Kitajska sta našli skupni jezik tudi glede Grenlandije, arktičnega ozemlja z velikimi strateškimi in naravnimi viri. Carney je ob Xi-ju pozdravil ta razvoj kot del prehoda v "novi svetovni red", kjer Kitajska krepi vpliv izven tradicionalnih zavezništev. To je še posebej pomembno v luči kitajskih ambicij za surovine, potrebne za zeleno tranzicijo, kot so redki zemeljski elementi.[3]
Novica je strateško ključna, saj prikazuje Kitajsko kot arhitekta novih globalnih partnerstev, medtem ko Zahod €€“ zlasti ZDA €€“ zaostruje sankcije. V kontekstu kitajskih gospodarskih izzivov, kot so deflacija in nepremičninska kriza, takšni sporazumi krepijo izvozne poti in diverzificirajo trge.[1][2] Za Kanada to pomeni dostop do cenovno ugodnih EV, kar podpira njene podnebne cilje, hkrati pa tvega ameriške contreaksije. Analitiki vidijo v tem premiku geopolitično igro: Kitajska izkorišča razpoke v zahodnih zavezništvjih, medtem ko Kanada išče neodvisnost od ZDA.[3][8] Ta dogovor bi lahko vplival na globalne dobavne verige za električna vozila, kjer Kitajska vlada trgu z 60 % svetovne proizvodnje baterij. Včerajšnji razvoj tako ni le trgovinski, ampak signal širših sprememb v mednarodnih odnosih.(248 besed)
