Datum: 14.2.2026 10:29:44 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v petek, 13. februar 2026

V Sloveniji so bile včeraj, v petek 13. februarja 2026, ki spada v 6. koledarski teden, med najpogostejšimi nalezljivimi boleznimi še naprej akutne okužbe dihal, ki so po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) prevladovale kot glavna zdravstvena težava, podobno kot v preteklih dneh in tednih te zime. Poleg tega so virusne črevesne okužbe, kot so norovirusne in rotavirusne okužbe, kazale visoko aktivnost, saj je NIJZ do vključno 6. tedna leta 2026 že prejeli 215 prijav norovirusnih okužb, z najvišjo stopnjo obolevnosti v savinjski statistični regiji, kar kaže na nadaljnjo širitev teh okužb v skupnostih in ustanovah. Norovirus je bil v letu 2025 še posebej izstopajoč, z več kot 2360 prijavami do 51. tedna, največ primerov v jugovzhodni regiji in med starejšimi nad 75 let, kar je privedlo do 29 izbruhov, vključno z enim v povezavi z E. coli, in podoben trend se očitno ohranja v začetku 2026. Rotavirusne okužbe so prav tako pogoste, z 625 prijavami v letu 2025 do 51. tedna, najvišjo stopnjo v koroški regiji in med dojenčki do enega leta, ter enim izbruhom, ki se širi predvsem med otroki v vrtcih in šolah. Te črevesne bolezni se prenašajo fekalno-oralno in se pojavljajo skozi vse leto, pogosto v obliki izbruhov v bolnišnicah ali skupinskih ustanovah, z inkubacijsko dobo od 12 do 48 ur, kar vpliva na širok spekter prebivalstva od otrok do odraslih in starostnikov. V kontekstu sezonskih trendov so glivične okužbe, čeprav ne nujno nalezljive v istem smislu, postale bolj opazne zaradi zimskih aktivnosti v zaprtih prostorih in bazenih, kjer toplo-vlažno okolje spodbuja njihovo širjenje, vendar niso bile izpostavljene kot absolutno najpogostejše v včerajšnjih poročanjih. Skupno gledano kažejo epidemiološki podatki NIJZ na vztrajno visoko breme akutnih respiratornih in gastrointestinalnih okužb v tem obdobju, kar je povezano z zimskimi razmerami, gostovanjem v skupinskih prostorih in morebitno nižjo precepljenostjo pri nekaterih boleznih, kot so ošpice, ki so sicer lani beležile le tri primere, a opozarjajo na potrebo po boljšem nadzoru. Ta slika odraža tipično zimsko sezonskost v Sloveniji, kjer se obolenja hitro širijo v regijah z višjo gostoto prebivalstva in med ranljivimi skupinami, kot so otroci in starejši.[1][7]