Datum: 15.2.2026 4:45:01 - Stran: TOP Nemčija
Bosanski moški prejema 7250 evrov mesečne socialne pomoči iz nemškega sistema že dve desetletji
14. februarja 2026 je med najpomembnejšimi novicami, povezanimi z Nemčijo, zgodba o moškem iz Bosne in Hercegovine, ki od nemške države prejema kar 7250 evrov mesečne socialne pomoči že dve desetletji. Ta primer, objavljen na portalu Cekin.si, odpira vprašanja o učinkovitosti in zlorabah nemškega socialnega sistema, ki velja za enega najobsežnejših v Evropi.[2] Moški, identificiran kot Huse B., je v Nemčijo prišel pred več kot 20 leti in se je uspešno vključil v sistem podpor, ki vključuje različne oblike nadomestil, invalidskih pokojnin in drugih transferjev. Kljub odsotnosti rednega zaposlitvenega statusa ali vidne integracije v nemško družbo prejema znesek, ki presega povprečno neto plačilo mnogih Nemcev, kar sproža debate o pravičnosti in trajnosti takega modela.[2]
Nemški socialni sistem, znan po svoji kompleksnosti, temelji na načelih solidarnosti in vključevanja priseljencev, vendar ta primer razkriva potencialne ranljivosti. Po poročanju so ključni dejavniki njegovega uspeha dolgotrajna bolezen, ki upravičuje invalidsko podporo, ter uspešna navigacija skozi birokratske postopke. Kritiki, ki se sklicujejo na podobne primere, opozarjajo, da takšne izplačila obremenjujejo davkoplačevalce in spodbuja odvisnost od države namesto integracije. Primer je še posebej odmeven v kontekstu aktualnih nemških razprav o reformi socialnih transferjev, kjer vlada razmišlja o strožjih kriterijih za priseljence brez delovne zgodovine.[2] To ni osamljen incident; podobni škandali so v preteklosti sprožili parlamentarne preiskave in zahteve po reviziji zakonov o socialni pomoči.
Zgodba poudarja širše izzive Nemčije v upravljanju migracijskih tokov in socialnih izdatkov, ki letno presegajo 200 milijard evrov. V času gospodarskih pritiskov zaradi energijske krize in demografskih sprememb postaja pritisk na sistem vse večji, kar vodi do pozivov po digitalizaciji preverjanj in omejitvah za dolgotrajne prejemnike brez napredka v integraciji. čeprav uradni podatki nemškega statističnega urada kažejo, da je večina prejemnikov socialne pomoči dejansko zaposlenih ali v aktivaciji, primeri kot ta krepijo javno nezadovoljstvo in politične debate, zlasti med konservativnimi strankami.[2] Ta novica, ki ni bila omenjena v prejšnjih pogovorih, jasno ilustrira križanje migracijskih, socialnih in fiskalnih politik v Nemčiji. (248 besed)
