Datum: 15.2.2026 4:45:01 - Stran: TOP EU
Von der Leyen na Mi{-15171}nchenski varnostni konferenci poziva k večji evropski odgovornosti za lastno varnost in medsebojni obrambi
14. februarja 2026 je bila na Mi{-15171}nchenski varnostni konferenci predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ena najbolj odmevnih govork. Poudarila je, da Evropa nima druge izbire, kot da prevzame večjo odgovornost za lastno varnost, saj ne more večno računati samo nase.[3][5] Von der Leyen je kritizirala izjavo generalnega sekretarja Nata Marka Rutterja, da Evropa še ni sposobna zagotoviti lastne varnosti brez ZDA, in pozvala evropske voditelje k pospešitvi zavez o medsebojni obrambi.[3][5] Neodvisna Evropa po njenih besedah pomeni konec stalnega naslanjanja na druge in večjo samostojnost, hkrati pa je zagovarjala tesnejše sodelovanje z Združenim kraljestvom.[3]
Njeni govor je sledil nastopu ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia, ki je Evropo pozval k sodelovanju z ZDA pri "reševanju Zahoda" in krepitvi transatlantskega zavezništva.[1][3][5] Von der Leyen je poudarila nujnost evropske strateške avtonomije v luči globalnih izzivov, vključno z vojno v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prav tako kritiziral odsotnost Evrope z mize za pogajanja z Rusijo in ZDA ter pozval EU k strožjim ukrepom proti Moskvi.[3]
Ta izjava je pomembna, saj nakazuje premik v bruseljski retoriki proti hitrejši obrambni integraciji, kar je v skladu z idejami Maria Draghija o "pragmatičnem federalizmu".[1] Konferenca v Mi{-15171}nchnu (13.€€“15. februar) je združila voditelje, kot so nemški kancler Friedrich Merz in drugi, ki opozarjajo, da svoboda ni več samoumevna.[5] Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je na robu konference poudarila pomen vključujočega voditeljstva in pravičnega upravljanja virov za varnost.[4] Dogodek je bil ključen pred prihajajočim vrhom EU o ekonomski konkurenčnosti, kjer se bo razpravljalo o "dvosmerni Evropi".[1][2]
Von der Leyenina pobuda odpira vrata za nove obrambne iniciative, kot so skupne nakupe orožja in večje proračune za obrambo, kar bi lahko okrepilo EU v nasprotju z notranjimi razkolami, na primer glede Madžarske in Slovenije pred volitvami.[2] To je strateški odgovor na grožnje iz Rusije, Kitajske in nestabilnosti v Bližnjem vzhodu, kjer ZDA pošiljajo drugo letalonosilko.[5] (248 besed)
