Datum: 17.2.2026 3:45:01 - Stran: TOP Avstrija
Avstrija kot zgled za znižanje DDV na hrano €€“ slovenski ekonomisti opozarjajo na pasti za potrošnike
Včeraj, 16. februarja 2026, je v slovenskih medijih izstopala novica o avstrijski izkušnji z znižanjem davka na dodano vrednost (DDV) na hrano, ki služi kot lekcija za morebitne podobne ukrepe v Sloveniji. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar je v pogovorih za medije analiziral, da je Avstrija leta 2022 znižala DDV na osnovne prehrambne izdelke z 20 % na 13 %, z namenom pocenitve hrane za potrošnike. Sprva so se cene res nekoliko znižale, a dolgoročno so trgovci in proizvajalci večino prihranka obdržali zase, saj so se marže povečale, medtem ko so se cene hrane inflacijsko dvignile[4][5]. Kuhar opozarja, da bi v Sloveniji podoben ukrep koristil predvsem velikim trgovskim verigam, ki bi izboljšale dobičke, potrošniki pa bi redko videli trajno znižanje cen, saj trg hitro absorbira davčne olajšave prek drugih faktorjev, kot so stroški logistike in energije.
Ta novica je pomembna, ker se v Sloveniji vse glasneje razpravlja o fiskalnih ukrepih za omilitev življenjskih stroškov, zlasti v luči evropskih trendov. Avstrijski primer kaže na neučinkovitost takega pristopa: študije kažejo, da je realno znižanje cen znašalo le okoli 1€€“2 % v prvem letu, nato pa so se vrnile na prejšnjo raven ali višjo zaradi splošne inflacije. Kuhar predlaga alternative, kot so ciljane subvencije za ranljive skupine ali spodbude za lokalno pridelavo, namesto splošnega znižanja DDV. V kontekstu Avstrije to krepi argumente proti kopiranju politike brez prilagoditve lokalnim razmeram, kjer so trgovske marže že med višjimi v EU. Novica spodbuja javno debato o tem, ali bi Slovenija res sledila sosedi ali iskala učinkovitejše poti za boj proti podražitvam hrane[4][5].
Ta primer izpostavlja širše evropske izzive: medtem ko države kot Avstrija in Nemčija eksperimentirajo z davčnimi znižanji, podatki Evropske komisije kažejo, da takšni ukrepi redko dosežejo želeni protivnetni učinek na inflacijo. V Avstriji je po uvedbi ukrepa pridelava hrane narasla za 5 %, a potrošniki so plačevali več zaradi uvoznih cenovnih pritiskov. Slovenski ekonomisti tako svarijo pred "avstrijsko pastjo", kjer bi država izgubila prihodke brez bistvenih koristi za družine. Novica je toliko relevantna, ker se v regiji povečuje pritisk na vlade za ukrepe pred volitvami, avstrijski zgled pa ponuja empirični dokaz o omejenih učinkih. (248 besed)
