Datum: 18.2.2026 4:45:01 - Stran: TOP EU
EU pošilja komisarja uico na srečanje Trumpovega sveta za mir v Washingtonu, medtem ko večina držav članic ostaja v vlogi opazovalk
17. februarja 2026 je bila ena najbolj pomembnih novic iz Bruslja odločitev Evropske komisije, da bo komisarja za Sredozemlje Dubravka uica zastopala EU na prvem srečanju Trumpovega sveta za mir v Washingtonu, ki je predvideno za četrtek. To je majhen, a ključen tehnični korak v diplomatski igri, saj EU ni sprejela polnopravnega članstva v tem organu, temveč se bo udeležila le dela, posvečenega Gazi. uica se ne bo pridružila kot uradni polni član, kar odraža previdnost Bruslja pred širšim mandatom sveta, ki je bil sprva namenjen obnovi Gaze, zdaj pa zajema globalni mir. Vključitev ruskega predsednika Vladimirja Putina v svet namreč naredi polno članstvo politično neizvedljivo za večino EU držav[1][3].
Samo dve državi članici, Madžarska in Bolgarija, sta sprejeli vabila za polno članstvo, medtem ko so Italija, Romunija, Grčija in Ciper sprejeli vloge opazovalk. EU uradnik je poudaril, da blok kljub pomislekom zaradi izvršne strukture želi igrati vlogo pri obnovi Gaze. Ta poteza prihaja v času zaostrenih napetosti, povezanih z rusko agresijo na Ukrajino, kjer je ukrajinski predsednik Zelenski na varnostni konferenci v Munchnu obtožil Rusijo uničenja vseh elektrarn v državi in izrazil dvom v kremljske namene za konec vojne[1]. EU si prizadeva ohraniti vpliv v Bližnjem vzhodu, kjer bi rekonstrukcija Gaze lahko postala test evropske enotnosti.
Ta razvoj je pomemben, ker signalizira EU-jevo strategijo selektivnega angažmaja v iniciativah tretjih strani, zlasti pod novo ameriško administracijo. Hkrati se v Bruslu nadaljujejo debate o energijski varnosti, kjer pritiski na financiranje novih plinskih terminalov v Grčiji, namenjenih uvozu ameriškega LNG za nadomestitev ruskega plina, trčijo ob zelene cilje, saj Komisija zavrača financiranje fosilnih infrastruktura[1]. Trumpov svet za mir bi lahko vplival na te dinamike, saj združuje igralce z nasprotnimi interesi, kar postavlja EU pred izziv ohranjanja neodvisnosti. Novica poudarja napetosti med transatlantsko solidarnostjo in evropskimi prioritetami, kot so zeleni prehod in varnost[1][5]. (198 besed)
