Datum: 20.2.2026 5:45:01 - Stran: TOP Kitajska
IMF zahteva od Kitajske razpolovitev industrijskih subvencij v vrednosti več kot 200 milijard dolarjev

19. februarja 2026 je Mednarodni denarni sklad (IMF) izdal najostrejši poziv doslej Pekinga k razpolovitvi obsežnih industrijskih subvencij, ki po ocenah nemškega Kielskega inštituta za svetovno gospodarstvo letno presegajo 220 milijard dolarjev[2]. Ta zahteva, o kateri je poročal Financial Times, prihaja v času naraščajočega pritiska zahodnih gospodarstev na Kitajsko zaradi popačevanja globalnih trgov in ustvarjanja presežnih zmogljivosti v ključnih panogah[2].

IMF dosledno opozarja, da kitajsko subvencioniranje izrivlja konkurenco, zlasti v jeklarski industriji (kjer Kitajska proizvede več kot polovico svetovnega jekla), sončnih panelih (več kot 80-odstotni globalni delež) ter električnih vozilih, kjer kitajski proizvajalci z nizkimi cenami prodirajo na evropske in azijske trge[2]. Evropska komisija je oktobra 2024 uvedla izravnalne carine do 45,3 odstotka na kitajska električna vozila, ZDA pa stoodstotne carine maja 2024, utemeljene z državno pomočjo, ki omogoča prodajo pod stroški[2]. Kitajska te ukrepe zavrača kot poskus ohranjanja zahodne prevlade, trdi pa, da subvencije podpirajo legitimne cilje, kot je zeleni prehod, ter odražajo učinkovitost proizvodnje[2].

Posledice so oprijemljive tudi v Sloveniji: podjetji kot Impol in SIJ se soočata z izgubo dostopa do ameriškega trga zaradi kitajskih presežkov[2]. IMF poudarja, da kitajski model rasti, osredotočen na investicije in izvoz namesto potrošnje, ustvarja globalna neravnovesja[2]. Vprašanje ostaja, ali ima IMF ali posamezne države vzvode za spremembe, saj Peking jasno zavrača tuje posege v industrijske politike[2]. Ta novica nakazuje zaostrovanje trgovinskih napetosti in morebitne nove carinske vojne, ki bi vplivale na globalno gospodarstvo. (248 besed)