Datum: 22.2.2026 10:59:44 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v soboto, 21. februar 2026

V Sloveniji so včeraj, v okviru 7. koledarskega tedna leta 2026, med najpogostejšimi nalezljivimi boleznimi izstopali virusni črevesni okužbi, kot sta norovirusna in rotavirusna okužba, saj je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) do takratnega datuma prejeli skupno 256 prijav norovirusnih okužb, kar kaže na vztrajajočo sezonsko aktivnost teh patogenov.[1] Najvišja stopnja obolevnosti zaradi norovirusa je bila zabeležena v savinjski statistični regiji, kjer so ti virusi tradicionalno pogosti pozimi in zgodaj spomladi, pogosto povezani z izbruhi v skupnostih, kot so vrtci ali domovi za starejše, kjer se hitro širijo prek kontaminirane hrane ali površin. Podobno so rotavirusne okužbe, ki so še posebej razširjene med majhnimi otroki, prispevale k skupni obremenitvi, čeprav natančna tedenska števila za ta teden še niso popolnoma obdelana, saj podatki kažejo na kontinuiteto iz preteklih tednov z več sto primeri letno. Hkrati je v ozadju ostajala gripa kot ena izmed vodilnih akutnih okužb dihal, saj integrirano spremljanje NIJZ-a za sezono 2025/2026 beleži naraščajoče število obiskov zdravnikov zaradi podobnih bolezni, z incidenco okoli 125 na 100.000 prebivalcev v zadnjih analiziranih tednih, kjer prevladuje tip A, podtip H3N2, in se pojavlja v vseh regijah, zlasti med otroki do 7 let.[2] Konkretni primeri kažejo, da so v primarnem zdravstvu potrdili gripo v skoraj polovici testiranih vzorcev, kar nakazuje na visoko cirkulacijo virusa v skupnosti, medtem ko so okužbe z RSV in SARS-CoV-2 manjše, a prisotne. V primerjavi s tem so bili primeri ošpic v letu 2025 izjemno redki, le trije, večinoma v Ljubljani, kar je znatno manj kot 17 v letu 2024, povezanih z necepljenimi posamezniki in uvozi iz tujine, a to ne vpliva na včerajšnjo sliko, saj gre za marginalno bolezen pri nizki precepljenosti pod 95 odstotki.[3] Skupno te bolezni obremenjujejo zdravstveni sistem predvsem v hladnejšem obdobju, kjer se širijo v zaprtih prostorih, in NIJZ poudarja pomen higiene ter cepljenj za omejitev širjenja, medtem ko kronične bolezni, kot srčno-žilne, ostajajo stalna, a manj akutna tema.[1][2][5] Ta dinamika odraža tipično zimsko sezono v Sloveniji, kjer virusne okužbe dihal in črevesja prevladujejo nad drugimi, z regionalnimi razlikami, kot višjo norovirusno aktivnostjo na severu in gripo povsod drugod.