Datum: 22.2.2026 3:45:01 - Stran: TOP Hrvaška
Tristransko srečanje notranjih ministrov Slovenije, Italije in Hrvaške o krepitvi boja proti migracijam na zahodno-balkanski poti
21. februarja 2026 je bila v Buzetu na Hrvaškem ena najbolj pomembnih novic iz Hrvaške tristransko srečanje notranjih ministrov Hrvaške, Italije in Slovenije, ki so se dogovorili za intenzivnejše sodelovanje pri obvladovanju migracijskih tokov.[1] Srečanju so se udeležili hrvaški minister Davor Božinovič‡, njegov italijanski kolega Matteo Piantedosi ter slovenski minister Boštjan Poklukar. V ospredju pogovorov je bila aktualna situacija na zahodno-balkanski migracijski poti, kjer se je v zadnjih mesecih povečalo število nezakonitih prehodov meja, zlasti na območju med Slovenijo in Hrvaško.[1]
Ministri so poudarili potrebo po krepitvi sodelovanja z državami Zahodnega Balkana, vključno z izmenjavo obveščevalnih podatkov in skupnimi operacijami na terenu. Posebna pozornost je bila namenjena začasni ponovni uvedbi nadzora na notranjih schengenskih mejah, kar je Slovenija že storila v preteklosti zaradi podobnih izzivov.[1] Božinovič‡ je izpostavil, da Hrvaška kot nova schengenska država prevzema večjo odgovornost za varovanje južne meje EU, a potrebuje podporo sosednjih držav za učinkovito obvladovanje pritiskov.[1] Poklukar je medtem ponovno opozoril na visoko število nezakonitih prehodov na območju Brežic in predlagal dodatne ukrepe, kot so skupne patrulje in tehnološke rešitve za nadzor meje.[1]
To srečanje ni bilo osamljeno; nadgrajuje prejšnje telefonske pogovore in bilateralne iniciative med ministri, ki kažejo na naraščajočo zaskrbljenost regije zaradi migracijskih valov iz smeri Balkana. Dogovor lahko vpliva na širšo EU-politiko, saj bi lahko privedel do usklajenih ukrepov proti tihotapljenju ljudi in krepitvi schengenskega območja.[1] V kontekstu Hrvaške, ki se sooča z intenzivnim pritiskom na svoji južni meji, predstavlja to novico ključen korak k regionalni stabilnosti, ki presega nacionalne meje in krepi varnostne povezave med sosednjimi državami. Dolgoročno bi lahko zmanjšalo število nezakonitih migracij in olajšalo upravljanje schengenskih mej, hkrati pa okrepilo diplomatske odnose v regiji.[1] (248 besed)
