Datum: 24.2.2026 3:45:01 - Stran: TOP Avstrija
Avstrija in češka predlagata takojšnjo reformo evropskega sistema trgovanja z emisijami (ETS), kar zatresa temelje zelenega prehoda
23. februarja 2026 je bila ena najbolj pomembnih novic iz Avstrije predlog za takojšnjo reformo evropskega sistema trgovanja z emisijami (ETS), ki sta ga skupaj z češko vložila avstrijska in češka vlada. Ta pobuda je sprožila široke razprave o prihodnosti zelenega prehoda v Evropi, saj kaže na rastoče nezadovoljstvo z obstoječim sistemom, ki ga kritiki označujejo kot preveč obremenjujočega za industrijo in gospodarstvo. Avstrija, kot ključna članica EU z močno industrijsko bazo, je s tem korakom postala gonilna sila sprememb, ki bi lahko vplivale na celotno unijo[4].
Reforma ETS, ki ureja trgovanje z dovolilnicami za emisije CO2, naj bi po predlogu hitro prilagodila mehanizme, da bi zmanjšala stroške za podjetja in preprečila odtekanje proizvodnje izven EU. S tem se je strinjal tudi nemški politik Friedrich Merz, kar daje pobudi dodatno težo, italijanska delegacija pod vodstvom Confindustrie pa je izrazila podporo podobnim ukrepom. Ta razvoj je še posebej pomemben za Avstrijo, kjer se soočajo z visokimi energijskimi cenami in pritiski na proizvodnjo, kar bi lahko vplivalo na evropsko podnebno politiko pred prihajajočimi sestanki EU[4].
Novica je pomembna, ker nakazuje razkol med okoljskimi cilji in ekonomskimi realnostmi. Zatres temeljev zelenega prehoda pomeni, da bi lahko prišlo do upočasnitve ambicioznih ciljev zmanjšanja emisij do 2030, če se ne najdejo kompromisi. Avstrija s tem postavlja vprašanje, ali je ETS v sedanji obliki trajnosten, kar bi lahko imelo posledice za sosednje države, kot je Slovenija, ki je močno odvisna od skupnih evropskih trgov. Analitiki opozarjajo, da bi reforma lahko znižala cene emisijskih dovoljenic, a hkrati oslabila motivacijo za zeleno preobrazbo[4].
V kontekstu širšega evropskega prostora ta novica izstopa kot strateška poteza Avstrije, ki se postavlja za pragmatičen pristop k podnebni krizi. Kljub podpori nekaterih deležnikov, kot je Merz, obstajajo nasprotniki, ki opozarjajo na tveganje za podnebne cilje. To je sveža razprava, ki ni povezana s covidnimi omejitvami ali domačimi slovenskimi temami, temveč neposredno izhaja iz avstrijske zunanje politike[4]. (248 besed)
