Datum: 25.2.2026 9:12:53 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v torek, 24. februar 2026

Na podlagi razpoložljivih podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so v Sloveniji v zadnjih tednih pred 25. februarjem 2026, ki zajemajo obdobje do 7. tedna leta 2026, med najpogostejšimi nalezljivimi boleznimi izstopali virusni črevesni okužbi, kot so norovirusne in rotavirusne okužbe, medtem ko so v sezoni gripe in drugih okužb dihal naraščale tudi gripe ter okužbe z RSV in SARS-CoV-2.[1][2] Norovirusne okužbe so bile še posebej izpostavljene z 256 prijavami do 7. tedna 2026, pri čemer je savinjska statistična regija beležila najvišjo stopnjo obolevnosti, kar kaže na sezonski vzpon teh okužb, ki so pogosto povezane z izbruhi v skupnostih in med starejšimi populacijami, saj so v letu 2025 zabeležili kar 29 izbruhov, večinoma v jugovzhodni regiji z incidenco 283,3 na 100.000 prebivalcev.[1] Podobno so rotavirusne okužbe prizadele predvsem otroke, s 625 prijavami do 51. tedna 2025 in najvišjo stopnjo v koroški regiji ter med dojenčki do enega leta, kar nakazuje na stalno prisotnost teh virusov v hladnejših mesecih, kjer je bil zabeležen tudi en izbruh.[1] V kontekstu dihalnih okužb pa je v tednu 48 leta 2025 gripa pokazala srednjo intenziteto z incidenco 125,8 na 100.000 prebivalcev za podobne bolezni, pri čemer so prevladovale podtipi influence A(H3N2) in A(H1N1)pdm09, potrjene v skoraj polovici testiranih vzorcev iz primarnega zdravstva, z večjimi primeri v regijah kot so Gorica, Koper, Kranj in Ljubljana.[2] Hkrati so se okužbe z RSV povečale na 3 % testiranih vzorcev v tednu 47/2025, SARS-CoV-2 pa je ostal stabilen pri 5-10 %, kar potrjuje integrirano spremljanje NIJZ-a, ki kaže na večji porast med malčki in šolarji.[2] Ti podatki izhajajo iz tedenskega spremljanja, ki ne zajema nujno vseh primerov "včeraj", saj so prijavni sistemi zamaknjeni za nekaj dni, vendar jasno rišejo sliko aktualnih trendov v zgodnji pomladi 2026, kjer črevesne in dihalne virusne okužbe ostajajo dominantne v primerjavi s kroničnimi boleznimi, kot je srčno popuščanje, ki prizadene 20.000 do 40.000 Slovencev, a ni naglo sezonsko.[3] Skupno to pomeni, da so v tem obdobju virusne okužbe prevladovale nad drugimi boleznimi zaradi sezonske dinamike, kar vpliva na obremenitev primarnega zdravstva in poziva k preventivnim ukrepom, kot so higienski standardi in cepljenja.[1][2]