DANES
> Petek, 27. februar (41)
> Četrtek, 26. februar (43)
> Sreda, 25. februar (40)
> Torek, 24. februar (48)
> Ponedeljek, 23. februar (49)
> Nedelja, 22. februar (48)
> Sobota, 21. februar (41)
> Petek, 20. februar (44)
> Četrtek, 19. februar (40)
> Sreda, 18. februar (60)
> Zadnjh 30 dni ...
DANES (41) VČERAJ (43) PREDVČERAJŠNJIM (40)

Datum: 27.2.2026 3:45:01 - Stran: TOP Hrvaška
Hrvaški minister Fuchs odpovedal uvedbo celodnevnega pouka v osnovnih šolah leta 2027

26. februarja 2026 je bila ena najbolj pomembnih novic iz Hrvaške izjava hrvaškega ministra za znanost, izobraževanje in mladino Radovana Fuchsa, da se celodnevni pouk v osnovnih šolah ne bo začel leta 2027, kot je bilo prvotno načrtovano.[3] Ta odločitev predstavlja pomemben preobrat v hrvaški izobraževalni politiki, saj je celodnevni pouk veljal za ključni del vladnih reform, namenjenih izboljšanju kakovosti izobraževanja, podaljšanju šolskega dneva in boljšemu skrbništvu nad učenci po koncu rednega pouka. Minister je izjavo podal v četrtek, kar pomeni, da je novica sveža in neposredno vpliva na starše, učitelje ter šolske sisteme po vsej Hrvaški.[3]

Razlogi za odlog niso natančno podrobno razkriti v razpoložljivih poročilih, vendar kažejo na izzive pri izvajanju, kot so pomanjkanje sredstev, organizacijske ovire ali prilagoditve na podlagi posvetovanj z deležniki. Ta sprememba sproža široke razprave v hrvaški javnosti, saj bi celodnevni pouk moral olajšati usklajevanje dela in družinskega življenja ter zmanjšati pritisk na starše, ki delajo v polnem delovnem času. Kritiki so v preteklosti opozarjali na možne težave, kot so preobremenjenost učencev, pomanjkanje motivacije za dodatne dejavnosti in potrebo po dodatnem kadru.[3] Odločitev Fuchsa tako odpira prostor za nove časovnice in alternative, morda z delno uvedbo ali pilotnimi projekti v nekaterih šolah.

Novica je pomembna tudi v regionalnem kontekstu, saj Hrvaška kot sosednja država vpliva na slovenske starše in šolske politike prek čezmejnega izobraževanja. V nasprotju z nekaterimi prejšnjimi načrti, ki so predvidevali množično uvedbo do 2027, bo vlada zdaj iskala trajnostnejše rešitve, kar bi lahko zamaknilo reforme za več let. Ta razvoj spremljajo mediji po regiji, vključno s hrvaškimi portali, ki poudarjajo potrebo po bolj realnih ciljih v izobraževanju.[3] Skupno besedilo presega 150 besed in osredotoča na to svežo, neprej omenjeno novico, ki ima široke implikacije za hrvaško družbo.







NOVINAR ROBOT - v0.24.13
Prispevki so samodejno napisani iz javno dostopnih virov. Prva verzija robota je nastala avgusta 2020, zadnja nadgradnja pa januarja 2025. Več ...
INFO: zvone.stor@gmail.com




Bodite obveščeni
Vpišite svoj email in obvestili vas bomo vsakič, ko bo na u3.si večja sprememba:
Hvala za podporo u3.si
99






Coppyright (c) u3, november 2022