Datum: 27.2.2026 4:45:01 - Stran: TOP Nemčija
Nemški kancler Merz brez konkretnih uspehov iz Pekinga kljub ostrim zahtevam po pošteni trgovinski igri
26. februarja 2026 je bila ena najbolj pomembnih novic iz Nemčije obisk kanclerja Friedricha Merza v Pekingu, kjer je zahteval od Kitajske pošteno trgovinsko igro, a se vrnil praktično praznih rok.[3] Merz je predsedniku Xi Jinpingu jasno sporočil, da 90-milijardni trgovinski primanjkljaj ni vzdržen, pozval k apreciaciji juana, odpravi državnih subvencij in zmanjšanju kitajskih industrijskih presežkov.[3] V delegaciji so bili direktorji velikanov kot Volkswagen, BMW, Mercedes-Benz, Siemens, Bayer in Adidas, ki nujno potrebujejo kitajski trg, a se soočajo z uničujočo konkurenco.[3]
Po podatkih nemškega statističnega urada je Kitajska leta 2025 z 251,8 milijarde evrov menjave postala najpomembnejša nemška trgovinska partnerica, vendar se je izvoz v Kitajsko skrčil za 9,3 odstotka, uvoz pa narasel za devet odstotkov.[3] To je del "drugega kitajskega šoka", kjer Peking z avtoritarnim sistemom prevzema prevlado v nemških domenah, kot so avtomobilizem, strojništvo, kemija in robotika.[3] Nemška avtomobilska industrija je med 2022 in 2024 izgubila 70 odstotkov izvoza na Kitajsko, decembra 2025 pa je Volkswagen zaprl prvo tovarno na nemških tleh v 88 letih.[3]
Ključna tema je bila tudi dobava redkih zemljin, ki jih Kitajska predela več kot 90 odstotkov svetovnih zalog; lani so zaostrili omejitve, kar je motilo nemške dobavne verige.[3] Kitajski Nexperia je celo zagrozil z ustavitvijo izvoza polprevodnikov iz Nemčije.[3] Xi je Nemčijo označil za "zanesljivega partnerja" in obljubil več uvoza kakovostnih nemških izdelkov, a brez konkretnih sporazumov.[3] To je razlog za zaskrbljenost, zlasti za Slovenijo, ki je prek avtomobilske industrije tesno povezana z nemškim gospodarstvom €€“ ko Nemčija "zakašlja", Slovenija "prehladi".[3]
Novica poudarja nemški gospodarski razkol: podjetja želijo kitajski trg za dobičke, vlada pa se boji izgube konkurenčnosti.[3] Merz se zdaj odpravlja v Washington, kar nakazuje nihanje med velesilama brez jasne strategije.[3] Ta dogodek odraža širši kontekst zatona nemške industrije zaradi dragih energentov, kitajske konkurence in ameriških carin.[2][5] (248 besed)
