Datum: 1.3.2026 3:45:01 - Stran: TOP Italija
Nasilni protesti v Torinu €€“ protestniki metali molotovke, policija uporabila solzivec in vodni top
28. februarja 2026 je bila v Italiji najbolj pomembna novica nasilni spopadi med protestniki in policijo v Torinu, kjer so se dogodki zaostrili do stopnje, ki jo je premierka Giorgia Meloni označila za "nasilne napade, uperjene proti državi in njenim predstavnikom".[1] Protesti so izbruhnili v kulturnem centru, ki je deloval v zasedeni občinski stavbi in veljal za zbirališče torinske levice več desetletij. Sprva mirni shod se je sprevrgel v kaos, ko so protestniki začeli v policiste metati kamne, molotovke in druge predmete, pri čemer so zažgali več požarov, vključno s policijskim kombijem.[1]
Policija se je odzvala z uporabo solzivca in vodnega topa, kar je vodilo do poškodb. Eden od protestnikov je utrpel hudo poškodbo glave, na spletnih videoposnetkih pa je viden policist, ki ga maskirani posamezniki pretepajo in brcajo, medtem ko leži na tleh.[1] Notranji minister Matteo Piantedosi je zamaskirane protestnike označil za "nevarnost za demokracijo" in leve stranke obtožil, da podpirajo nasilne skupine.[1] Nasilje so obsodili tudi iz opozicije: vodja Demokratske stranke Elly Schlein je izrazila solidarnost s policijo in pozvala k hitri identifikaciji ter pregonu izgrednikov.[1]
Ti dogodki so sprožili širše politične polemike v Italiji, kjer vlada Melonije že dolgo kritizira leve aktivistične skupine. Protesti so povezani z dolgoletnimi spori okoli zasedenih prostorov v Torinu, ki simbolizirajo odpor proti oblasti. čeprav so se spopadi umirili, je notranje ministrstvo napovedalo preiskave, ki bi lahko privedle do kazenskih ovadb za spodbujanje nasilja.[1] Novica je pomembna, ker odraža naraščajoče napetosti med levico in desno vlado ter izzive pri ohranjanju javnega reda v času politične polarizacije. Povezava z železniško stavko v Italiji (27.€€“28. februar) kaže na širši kontekst nemirov, ki so vplivali tudi na promet v regiji.[2] Skupno je dogodek pritegnil pozornost medijev po Evropi zaradi možnosti eskalacije.[1][2]