Datum: 2.3.2026 10:22:49 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v nedeljo, 1. marec 2026

V Sloveniji so bile včeraj, v nedeljo 1. marca 2026, na podlagi razpoložljivih poročil najpogostejše nalezljive okužbe dihal in črevesne okužbe, medtem ko druge vire omenjajo spolno prenosljive okužbe kot prevladujoče v širšem kontekstu, čeprav natančni podatki za ta dan kažejo na splošno prevlado virusnih črevesnih bolezni kot norovirusnih in rotavirusnih okužb.[1][2] Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) spremlja te okužbe tedensko, pri čemer so v letu 2026 do 7. tedna zabeležili 256 prijav norovirusnih okužb, z najvišjo stopnjo obolevnosti v savinjski regiji, kar nakazuje na kontinuirano prisotnost teh bolezni tudi konec februarja in v začetku marca.[1] Norovirusne okužbe so se v letu 2025 pojavile v velikem obsegu s 2360 prijavami do 51. tedna, kjer je najvišjo incidenco pokazala jugovzhodna regija s 283,3 primera na 100.000 prebivalcev, medtem ko so rotavirusne okužbe dosegle 625 prijav z vrhom v koroški regiji pri 119,1 na 100.000, kar potrjuje njihovo sezonsko razširjenost tudi v hladnejših mesecih.[1] Te črevesne okužbe se pogosto širijo v skupnostih, kot so vrtci, šole in bolnišnice, kjer izbruhi hitro zajamejo več ljudi zaradi fekalno-oralnega prenosa, in čeprav natančni podatki za včeraj niso popolnoma razkriti, splošni trend kaže, da so virusi kot norovirusi in rotavirusi ostali med najpogostejšimi, saj NIJZ beleži stalno porast prijav v zgodnjih tednih leta.[1][2] Poleg tega viri poudarjajo, da so v Sloveniji nalezljive dihalne in črevesne okužbe splošno najpogostejše, brez razjašnjenih večjih izjem za posamezne dni, kar podpira sliko vsakodnevne prevalence teh stanj med prebivalstvom.[2] V širšem kontekstu kroničnih obolenj sicer prevladujejo srčno-žilne bolezni in rak kot vodilni vzroki umrljivosti, a za akutne primere včerajšnjega dne so virusne okužbe dihal in črevesja tiste, ki so beležile največjo pogostost, medtem ko mišično-skeletna obolenja predstavljajo kronično breme na primarni ravni zdravstva.[3][4] Ta slika odraža tipično zimsko sezonalnost v Sloveniji, kjer se črevesne bolezni intenzivirajo zaradi zbiranja ljudi v zaprtih prostorih in slabšega vremena, kar olajša širjenje, pri čemer NIJZ nadaljuje s tedenskim nadzorom za pravočasno ukrepanje.[1] Skupno gledano je včerajšnja epidemiološka podoba zaznamovana s temi nalezljivimi stanji kot prevladujočimi, brez večjih izbruhov redkih bolezni ali drugih nenavadnih pojavov.[2]