Datum: 5.3.2026 5:45:01 - Stran: TOP ZDA
Aretacija Nicolišsa Madura v Venezueli sproža ameriško začasno upravljanje in verigo groženj po Latinski Ameriki
Najbolj pomembna novica iz ZDA včeraj, 4. marca 2026, je bila aretacija venezuelskega predsednika Nicolišsa Madura v Združenih državah Amerike, ki je sprožila začasno ameriško upravljanje Venezuele in širšo verigo diplomatskih in vojaških groženj proti več državam v ameriškem vplivnem območju.[2] Ameriške sile so izvedle ciljno policijsko operacijo, pri kateri so pridržali tudi Madurovo ženo Cilio Flores, kar je ameriški veleposlanik Mike Waltz opisal kot ukrep proti "nelegitimnemu voditelju" in begunec pred pravico, saj želi ZDA preprečiti, da največje svetovne energetske rezerve ostanejo v rokah takega režima.[2] Predsednik Donald Trump je takoj po napadu napovedal, da bodo ZDA začasno "upravljale" Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen "varen in urejen prehod oblasti", pri čemer je zagrozil tudi novi začasni predsednici Delcy Rodriiguezovi z visoko ceno, če ne bo sodelovala v okviru mednarodnega prava.[2]
Ta dogodek je sprožil deljene odzive v ZDA: vodja demokratske manjšine v senatu Chuck Schumer je kritiziral nejasnost načrta in opozoril na nevarnosti prisilnih sprememb režimov po tajnem brifingu, medtem ko je predsednik predstavniškega doma Mike Johnson zanikal, da gre za menjavo oblasti, in poudaril pravico ZDA do sile za zaščito interesov, vključno z zaplembo venezuelskih naftnih izvozov.[2] Madurovi zavezniki, kot je Samuel Moncada, so akcijo obsodili kot nelegitimen oborožen napad brez pravne podlage, a nova začasna predsednica Rodriiguezova je izrazila omejeno pripravljenost na sodelovanje z ZDA.[2]
Posledice so se razširile: Trump je v zadnjih dneh zaostril retoriko proti Kubi, Grenlandiji, Iranu, Kolumbiji in Mehiki. Kuba, ki je odvisna od venezuelske nafte, sooča z energetsko krizo, žalovanjem za ubitimi in grožnjami padca režima, medtem ko je Trump znova izrazil interes za nakup Grenlandije zaradi arktikov in redkih zemelj ter napadel kolumbijskega predsednika Gustava Petra z namigom na operacijo.[2] Proti Mehiki je Trump obtožil nezaustavljanje migracij in drog, proti Iranu pa zagrozil zaradi protestov in jedrskih napadov.[2] Ta kriza krepi Trumpovo politiko moči, vpliva na globalne energijske trge in testira mednarodne odnose, kar analitiki primerjajo z zgodovinskimi intervencijami ZDA.[2] (248 besed)
