Datum: 7.3.2026 10:07:48 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v petek, 6. marec 2026
Za včeraj za celotno Slovenijo ni javno dostopnega pregleda, ki bi poimensko in po dnevih natančno razvrstil, katere bolezni so bile najpogostejše, saj Nacionalni inštitut za javno zdravje in druge ustanove večino podatkov objavljajo tedensko, mesečno ali letno, ne pa za vsak posamezen dan posebej.[1][7] Na podlagi teh rednih poročil in epidemioloških analiz pa je mogoče precej zanesljivo opisati, katere skupine bolezni pri nas nasploh predstavljajo največje breme in se zato tudi vsak dan, torej tudi včeraj, najpogosteje pojavljajo v ambulantah in bolnišnicah.[1][2][3] V ospredju so predvsem različne okužbe dihal in črevesne okužbe, ki so po podatkih slovenskih virov splošno med najpogostejšimi zdravstvenimi težavami prebivalcev, od blagih, samoomejujočih oblik do tistih, ki zahtevajo bolnišnično zdravljenje in lahko povzročajo izbruhe v vrtcih, domovih za starejše ali na oddelkih bolnišnic.[1][2] Tedenski pregledi virusnih črevesnih bolezni NIJZ kažejo, da so v zadnjih sezonah pomemben vsakodnevni delež obolevnosti predstavljale okužbe z norovirusi in rotavirusi, pri čemer norovirusi pogosto povzročajo večje izbruhe, rotavirusi pa so posebej pomembni pri najmlajših otrocih, ki zaradi hudega bruhanja in driske hitro dehidrirajo in v nekaterih primerih potrebujejo bolnišnično oskrbo.[1] Podatki za leto 2025 na primer opisujejo več tisoč prijavljenih norovirusnih okužb ter več deset izbruhov, kar kaže, da je tak tip črevesnih bolezni v vsakem trenutku prisoten v populaciji, s počasnim nihanjem skozi tedne, in zato vsak dnevni prerez, tudi včerajšnji, odraža to stalno ozadje primerov, ki se pojavljajo v družinah, domovih za starejše in drugih kolektivih.[1] Podobno velja za druge virusne enteritise in okužbe, ki jih spremljajo v isti statistiki, saj epidemiološko spremljanje pokaže, da število prijavljenih primerov daleč presega raven redkosti, kar pomeni, da gre za stalno prisotne bolezni, ki so v vsakem dnevu, tudi včeraj, med pogostejšimi razlogi za obisk pri zdravniku ali za odsotnost z dela in iz vrtcev.[1] Poleg akutnih nalezljivih bolezni imajo v Sloveniji velik pomen tudi kronične nenalezljive bolezni, kot so različne rakave bolezni, srčno-žilna obolenja, sladkorna bolezen in druge, za katere NIJZ in Onkološki inštitut pripravljata obsežna večletna poročila in nacionalne programe obvladovanja, saj je rak denimo med vzroki smrti pri moških na prvem, pri ženskah pa na drugem mestu, letno pa za rakom zboli okoli 15.000 ljudi.[3][7] Takšni podatki pomenijo, da so te bolezni nenehno prisotne, z velikim številom ljudi, ki že živijo z diagnozo in se zdravijo ali spremljajo, zato se vsak dan, tudi včeraj, številni bolniki zaradi njih naročajo na preglede, prejemajo terapijo ali so hospitalizirani, četudi se del teh stanj ne začne naenkrat, temveč trajajo dolga leta.[3] V zadnjih letih se veliko pozornosti namenja tudi preprečevanju tistih kroničnih bolezni, ki so povezane z okužbami, na primer rakom, povezanim z okužbo z virusom HPV, kjer javnozdravstvene akcije in cepljenje skušajo zmanjšati pojavnost teh resnih obolenj, kar posredno vpliva tudi na sliko najpogostejših bolezni v prihodnjih letih.[5] če torej poskušamo opisati včerajšnji dan skozi prizmo dostopnih epidemioloških podatkov, si ga lahko predstavljamo kot tipičen dan v slovenskem zdravstvu: ambulante in urgentne službe se ukvarjajo z velikim številom okužb dihal in črevesnih okužb, v ozadju pa poteka stalna obravnava širokega spektra kroničnih bolezni, pri čemer najnovejša poročila in programi kažejo, da prav ta kombinacija akutnih nalezljivih in dolgotrajnih nenalezljivih bolezni že vrsto let oblikuje sliko najpogostejših zdravstvenih težav pri nas.[1][2][3][7]
