Datum: 8.3.2026 10:53:15 - Stran: Novica dneva
SDS zaostruje kritike do financiranja Inštituta 8. marec iz državnega proračuna
Podpredsednik SDS Aleš Hojs je v izjavi za medije ob robu spominske slovesnosti ob obletnici smrti Jožeta Pučnika v Ljubljani izpostavil nesprejemljivost državnega financiranja nevladnih organizacij, kot je Inštitut 8. marec, ki se po njegovih besedah hkrati predstavljajo kot neodvisne od vlade. Hojs je poudaril, da so v prejšnji vladi poskušali narediti financiranje NVO bolj transparentno in zakonito, a so spremembe znotraj koalicije a priori zavračali posamezniki, kot je nekdanja poslanka SMC Janja Sluga, zdaj v stranki Svoboda. Po oceni SDS gre za širši problem, saj naj bi EU v zadnjem mandatu NVO razdelila skoraj sedem milijard evrov, kar Hojs vidi kot nesmiseln namen davkoplačevalskega denarja za "levi aktivizem" namesto za izboljšanje življenja ljudi.
Inštitut 8. marec je že večkrat pojasnil, da ne prejema proračunskih sredstev in ne kandidira na razpisih, a Hojsove besede prihajajo v kontekstu nedavnih napovedi predsednika SDS Janeza Janše, ki je na pogovornem večeru v Mengšu obljubil, da bo ob morebitni vrnitvi SDS na oblast "zaprl pipice" financiranju NVO. Na Janševe izjave so se ostro odzvale koalicijske stranke Svoboda, SD in Levica, ki to vidijo kot napad na demokracijo, pluralno družbo in populizem. V NSi pa zagovarjajo razlikovanje med NVO ter zvišanje prostovoljne dohodnine za njihovo podporo.
Ta novica, objavljena na Dnevniku, se navezuje na aktualne predvolilne napetosti, saj kaže na razprave o transparentnosti financiranja NVO tik pred 8. marcem 2026, ko je Inštitut 8. marec v središču pozornosti tudi zaradi aktivizma za pravice žensk, kot je pobuda My Voice, My Choice v Evropskem parlamentu. Hkrati se v ozadju kažejo druge teme, povezane z dnevom žensk, kot opozorila organizacije Focus o kršitvah pravic delavk pri pridelavi cvetja, ki ga uvažamo za šopke. Hojsova kritika tako odpira vprašanja o neodvisnosti NVO in vlogi državnega denarja v političnem prostoru, kar bi lahko vplivalo na volilno mobilizacijo, glede na tesne razlike med vodilnima strankama SDS in Gibanjem Svoboda v anketah. V kontekstu predvolilnega obdobja ta izjava krepi polarizacijo med desno in levo, kjer SDS poudarja potrebo po reformi, medtem ko nasprotniki vidijo grožnjo civilni družbi. (248 besed)
