Datum: 9.3.2026 10:14:00 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v nedeljo, 8. marec 2026

V Sloveniji ni javno dostopnih uradnih dnevnih poročil o najpogostejših boleznih za posamezen dan, kot je včeraj, saj Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in druge institucije redno objavljajo predvsem tedenske, mesečne ali letne statistike o njihovi pojavnosti in obremenitvi zdravstvenega sistema, kar pomeni, da natančni podatki za 8. marec 2026 niso neposredno na voljo v trenutnih virih[1][4][5]. Na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov iz uradnih dokumentov in raziskav pa so med najpogostejšimi boleznimi še vedno kronične bolezni, ki obremenjujejo prebivalstvo, pri čemer srčno-žilne bolezni in rak predstavljata vodilni vzrok umrljivosti, saj so jima v letu 2023 pripisali kar 68 odstotkov vseh smrti, medtem ko je starostno standardizirana incidenca raka v letu 2021 dosegla 598 na 100.000 pri moških in 459 na 100.000 pri ženskah, kar je nad evropskim povprečjem[1]. Konkretni primeri iz zadnjih let kažejo, da so srčno-žilne težave, kot je periferna arterijska bolezen (PAB), vzrok za približno 3400 hospitalizacij letno med letoma 2015 in 2022, pri čemer so bolniki pogosto obremenjeni s sočasnimi stanji, kot so arterijska hipertenzija pri 35 odstotkih primerov, dislipidemija pri 21 odstotkih in sladkorna bolezen pri 19 odstotkih, kar povečuje stroške zdravljenja na skoraj 11 milijonov evrov na leto in kaže na visoko breme za zdravstveni sistem[4]. Podobno kožni rak predstavlja najpogostejšo obliko raka v državi, saj je med letoma 2017 in 2021 odkritih 3672 primerov kožnega raka ter 620 primerov melanoma, pri čemer ultravijolično sevanje igra ključno vlogo kot dejavnik tveganja[1]. Poleg tega raziskave kažejo, da se delež odraslih z debelostjo giblje okrog 32,5 odstotka, kar je nekoliko nad evropskim povprečjem, in je povezan s kroničnimi boleznimi, medtem ko kajenje ostaja vodilni preprečljivi vzrok smrti z več kot 3000 smrtmi letno zaradi povezanih bolezni[1]. V praksi to pomeni, da so v ambulantah in specialističnih ordinacijah najpogostejši pregledi tisti pri dermatologih zaradi sumljivih sprememb na koži, ortopedih zaradi bolečin v okončinah ter ultrazvočni pregledi trebuha zaradi morebitnih težav v prebavnem sistemu, kjer čakalne dobe v javnem sektorju pogosto presegajo tri mesece, kar potrjujejo podatki zavarovalnic in NIJZ[5]. Prav tako rak materničnega vratu, povezan z okužbo HPV, letno prizadene 110 do 120 žensk, od tega 40 do 50 umre, čeprav presejalni program ZORA uspešno zmanjšuje smrtnost pod evropsko povprečje[3]. Ti primeri ilustrirajo, da se najpogostejše bolezni v Sloveniji večinoma navezujejo na življenjski slog, onesnaženje zraka in starostno strukturo prebivalstva, kjer delež starejših od 65 let s kroničnimi boleznimi presega 60 odstotkov, čeprav se je od leta 2010 do 2023 nekoliko izboljšalo[1]. Skupno gledano to nakazuje, da bi včerajšnja slika verjetno sledila tem trendom, saj se dnevne nihanja ne odražajo v bistvenih spremembah glede na letne vzorce, ki jih potrjujejo uradni viri[1][4][5].