Datum: 9.3.2026 4:45:01 - Stran: TOP Nemčija
Kancler Merz na avtomobilskem sejmu v Mi{-15171}nchnu kritiziral EU prepoved vozil na klasični pogon
Včeraj, 8. marca 2026, je bila ena najbolj pomembnih novic iz Nemčije izjava novega kanclerja Friedricha Merza na mednarodnem avtomobilskem sejmu v Mi{-15171}nchnu. Merz je ostro kritiziral omejevanje vrst pogonov za vozila, zlasti EU-odločitev o prepovedi izdelave in prodaje vozil na klasični notranji izgorevalni pogon od leta 2035 dalje. Po njegovih besedah je takšno "omejevanje tehnologij za vsako panogo slabo" in predstavlja napako, ki bi lahko škodovala nemški avtomobilski industriji, ki je steber gospodarstva.[2] Skupaj z bavarskim premierom Markusom Si{-15690}derjem je Merz obljubil, da bo Nemčija ponovno postala "občudovanja vredna industrijska sila". Hkrati je poudaril nujnost, da Nemčija postane vodilna v razvoju električnih vozil in ne le sledi trendom, kar nakazuje možne spremembe v nacionalni politiki, čeprav ni natančno pojasnil, ali bo to vplivalo na EU-cilje do 2035.[2]
Ta izjava je pomembna, saj prihaja tik po tem, ko je Berlin 8. marca razglasil za praznik in dela prost dan (mednarodni dan žensk), kar je lokalna novica, a manj vplivna na nacionalno raven.[1] Merzova kritika EU-politike se navezuje na širše debate o zelenem prehodu, kjer Nemčija kot največji evropski proizvajalec avtomobilov (npr. Volkswagen, BMW, Mercedes) sooča z izzivi: visokimi stroški prehoda na elektriko, konkurenco Kitajske in padajočimi prodajami. Si{-15690}der, ki je prav tako nastopil, je podprl Merza in poudaril potrebo po tehnološki nevtralnosti.[2] Analitiki vidijo to kot signal možne spremembe v nemški vladi, ki bi lahko vplivala na evropsko zakonodajo, saj Berlin pogosto vodi v avtomobilski panogi. V kontekstu globalnih trendov, kot je rastoča proizvodnja orožja (npr. Rheinmetall v Bolgariji), kaže Merzova izjava na prioritetno ohranjanje industrijskih moči.[3] Novica je še toliko relevantnejša zaradi tesnih deželnih volitev v Baden-Wi{-15171}rttemberg, omenjenih v drugih poročilih, kjer industrijske teme odločajo o volivcih.[4] Skupaj to krepi položaj Merza kot zagovornika praktičnega pristopa k zeleni tranziciji, brez radikalnih prepovedi. (248 besed)
