Datum: 10.3.2026 5:45:01 - Stran: TOP Kitajska
Kitajska inflacija poskočila na 1,3 odstotka v februarju €€“ najvišja rast v treh letih zaradi praznikov in višjih cen energentov
9. marca 2026 je kitajski statistični urad v ponedeljek objavil podatke o inflaciji za februar, ki so pokazali letno rast indeksa potrošniških cen (CPI) za 1,3 odstotka, kar je najvišja raven od januarja 2023 in preseglo pričakovanja ekonomistov (0,8 odstotka po anketi Reutersa).[1] Ta novica je bila med najpomembnejšimi iz Kitajske, saj signalizira premik v gospodarstvu druge največje svetovne ekonomije po letih nizke inflacije in deflacijskih pritiskov.
Rast je poganjala predvsem povečana potrošnja med devetdnevno kitajsko novoletno praznik, najdaljšim v zgodovini, ki je spodbudil povpraševanje po storitvah. Cene letalskih vozovnic so se zvišale za 29 odstotkov, zlatega nakita pa kar za 77 odstotkov. Jedrnata inflacija (brez hrane in energentov) je dosegla 1,8 odstotka, najvišjo vrednost od marca 2019.[1] Drug ključni dejavnik je bil dvig cen energentov zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu, ki je vplival na cene surove nafte. Indeks cen proizvajalcev (PPI) se je na mesečni ravni zvišal za 0,4 odstotka, na letni pa je padec upočasnil na minus 0,9 odstotka €€“ najmanjši v več kot enem letu.[1]
Peking je za 2026 ohranil inflacijski cilj pri dveh odstotkih, a ga že leta ne dosega. Analitiki so optimistični glede kratkoročne rasti, a dvomijo v trajnost: Zichun Huang iz Capital Economics opozarja, da bo inflacijo podpiralo le povišanje cen energentov zaradi bližnjevzhodnih napetosti, medtem ko petletni načrt razočara pri spodbudah domačega povpraševanja.[1] Lynn Song iz ING meni, da naftni šok ne bo oviral centralne banke pri nadaljnjem sproščanju denarne politike.[1]
Ta razvoj je pomemben za globalna trge, saj vpliva na izvozno konkurenčnost Kitajske in pričakovanja glede njene rasti. V primerjavi z deflacijo v PPI kaže na mešane signale v proizvodnji, medtem ko potrošnja kaže znake oživljanja po praznikih. Novica presega domače meje, saj višje cene energentov povezujejo kitajsko gospodarstvo z geopolitičnimi tveganji.[1] (248 besed)
