Datum: 11.3.2026 9:11:18 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v torek, 10. marec 2026

V Sloveniji so včeraj, torej 10. marca 2026, med najpogostejšimi boleznimi ostale nalezljive okužbe dihal in črevesne okužbe, ki jih Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) redno spremlja kot splošno prevladujoče v državi, saj prizadenejo širok krog prebivalstva ne glede na letni čas[1][2][5]. Posebej so izpostavljene virusne črevesne bolezni, kot so norovirusne in rotavirusne okužbe, ki kažejo na stalno visoko raven prijav, pri čemer je NIJZ 10. marca objavil tedensko spremljanje teh okužb, kar nakazuje njihovo aktualnost prav v tem obdobju[1][5]. V letu 2026 so do 10. tedna zabeležili že 265 prijav rotavirusnih okužb, ki so enakomerno porazdeljene med moške in ženske, medtem ko so v preteklem letu 2025 norovirusne okužbe dosegle 2360 prijav z najvišjo stopnjo obolevnosti v jugovzhodni regiji in med starejšimi nad 75 let, kar kaže na sezonsko nihanje, ki se v marcu še vedno ohranja[1]. Ta trend potrjujejo tudi podatki o 29 norovirusnih izbruhih v 2025, vključno z enim v kombinaciji z E. coli, ter enega rotavirusnega izbruha, ki poudarjajo, kako hitro se lahko razširijo v skupnostih, zlasti v regijah z višjo gostoto prebivalstva[1]. Poleg tega NIJZ vzporedno spremlja druge povezane okužbe, kot so tiste z adenovirusi tipa 40 in 41, ki prav tako prispevajo k črevesnim težavam, ter širše respiratorne okužbe, kot so gripe, covid-19 in RSV, ki so v sezoni 2025/2026 pod stalnim nadzorom in pogosto sovpadajo z črevesnimi v zimsko-pomladnem času[1][2][5]. V kontekstu splošnega zdravstvenega sistema pa kažejo podatki o čakalnih vrstah, da so povezane težave, kot so ultrazvočni pregledi trebuha zaradi morebitnih črevesnih zapletov, med najbolj iskane storitve, saj čakalne dobe v javnem sektorju dosegajo mesece, kar posredno odraža pogostost teh obolenj v vsakdanjem življenju Slovencev[4]. Skupno gledano te okužbe ne prizadenejo le posameznikov, ampak pogosto vodijo do izbruhov v vrtcih, šolah ali domovih za starejše, kjer se širijo prek neposrednega stika ali onesnažene hrane in vode, zato NIJZ poudarja pomen higiene kot ključnega ukrepa za omejitev širjenja[1][5]. čeprav natančni podatki za en sam dan, kot je včeraj, niso ločeno objavljeni, tedensko spremljanje kaže na kontinuiteto teh bolezni kot dominantnih, brez znakov nenadnega upada, kar je skladno z zgodovinskimi trendi iz preteklih let[1]. To stanje spodbuja k previdnosti, zlasti pri ranljivih skupinah, kot so otroci in starejši, kjer so stopnje obolevnosti bistveno višje, na primer pri rotavirusu med dojenčki ali norovirusu med seniorji[1].