Datum: 11.3.2026 3:45:01 - Stran: TOP Hrvaška
Hrvaška uvedla začasno 10-odstotno carinsko dajatev na uvoz zaradi trgovinskih napetosti

Včeraj, 10. marca 2026, je Hrvaška sprejela pomembno odločitev v trgovinski politiki z uvedbo začasne dodatne carinske stopnje v višini 10 odstotnih točk na določene uvozne izdelke, kar temelji na 122. členu Zakona o trgovini. Ta ukrep, ki ga je mogoče zvišati na 15 odstotnih točk za obdobje do 150 dni, predstavlja neposreden odziv na nedavne trgovinske napetosti z glavnimi partnerji, kot so Nemčija, Italija in Slovenija €€“ slednja je tretji največji uvozni trg Hrvaške z 11,7 % deležem v letu 2024.[1][3] Hrvaška si hkrati prizadeva vzpostaviti trajnejšo pravno podlago za ohranitev prej dogovorjenih carinskih stopenj, kar kaže na željo po dolgoročni stabilizaciji.[1]

Ta novica je še posebej pomembna v kontekstu aktualnih makroekonomskih razmer v regiji. Hrvaško gospodarstvo, ki je močno odvisno od uvoza strojev (8,4 %), električne opreme (9,9 %) in vozil (8,2 %), se sooča z izzivi zaradi globalnih motenj, kot so izbruh vojne na Bližnjem vzhodu in poskok inflacije zaradi podražitve energentov. V evrskem območju, kamor Hrvaška sodi od leta 2023, je skupna inflacija februarja dosegla 2,8 %, večinoma zaradi cen energentov, medtem ko osnovna inflacija pada na 2,3 %.[1] Carinska uvedba bi lahko zaostrila razkorak med zasebnim in javnim sektorjem, kjer je rast plač v javnem sektorju dosegla skoraj 10 %, v zasebnem pa upadla.[1]

Poleg tega ta ukrep vpliva na slovensko-hrvaške trgovinske tokove, saj Slovenija predstavlja 10,9 % hrvaškega izvoza in 11,7 % uvoza.[3] V luči izboljšujočih se razmer v predelovalnih dejavnostih in višjega indeksa gospodarskega razpoloženja Evropske komisije bi carine lahko povečale negotovost podjetij, ki že poročajo o omejitvah zaradi gospodarskih razmer.[1] Analitiki opozarjajo, da bi to lahko vplivalo na tuje neposredne investicije, ki so v letu 2024 na Hrvaškem dosegle 54,3 milijarde EUR z 9,7-odstotno letno rastjo.[3] Novica, ki ni bila omenjena v prejšnjih poročilih, podčrtuje Hrvaško vlogo v regionalni trgovini in morebitne posledice za EU notranji trg.(178 besed)