Datum: 13.3.2026 9:53:37 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v četrtek, 12. marec 2026
Najpogostejše bolezni v Sloveniji včeraj, torej 12. marca 2026, so bile verjetno akutne okužbe dihal, kot sta gripa in COVID-19, saj trenutni epidemiološki podatki kažejo na njihovo naraščajočo intenziteto v zimsko-pomladski sezoni, medtem ko specifični podatki za ta točen dan niso na voljo v javnih virih[1][2]. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poroča, da je v zadnjih tednih leta 2025, ki segajo v začetek 2026, število obiskov zdravnikov zaradi gripe podobnih bolezni (GPB) še naprej raslo, z incidenco okoli 125,8 na 100.000 prebivalcev, kar pomeni srednjo intenzivnost aktivnosti, pri čemer so največji porasti opazili med malčki od 0 do 3 let in otroki od 4 do 7 let, medtem ko so akutne okužbe dihal prav tako višje, a še pod sezonskim pragom[1]. Prevladuje influenza tipa A, kjer je podtip A(H3N2) prisoten v kar 81 odstotkih primerov, sledita A(H1N1)pdm09 z 19 odstotki, potrjene okužbe pa so razporejene po vseh regijah, nekoliko več v Gori, Kopru, Kranju in Ljubljani, kar kaže na široko razširjenost v primarnem in sekundarnem zdravstvu[1]. Hkrati je delež potrjenih SARS-CoV-2 okužb v testiranih vzorcih stabilen pri 10,4 odstotka, višji v primarnem zdravstvu, kar potrjuje, da respiratorne okužbe ostajajo dominantne v tej sezoni spremljanja gripe in COVID-19 za 2025/2026[1]. čeprav natančni podatki za včeraj niso objavljeni, takšna slika iz nedavnih tednov močno nakazuje, da so te okužbe dihal še vedno med najpogostejšimi, saj se sezonski vzorci ne spreminjajo čez noč in so podprti z mrežnim spremljanjem po vseh delih države[1]. Poleg tega srčno-žilne bolezni ostajajo vodilni vzrok smrti v Sloveniji, saj predstavljajo 36 odstotkov vseh smrti in 15 odstotkov prezgodnjih, vendar gre pri njih za kronične primere in ne za dnevno najpogostejše obiske zdravnikov, kot pri akutnih okužbah[3][5]. Podobno rak, vključno z najpogostejšimi oblikami kot rak kože, debelega črevesa, pljuč, dojke in prostate, pomeni drugič najpogostejši vzrok smrti z naraščajočo pojavnostjo zaradi staranja prebivalstva, a ni specifično vezan na včerajšnje dogajanje[4][5]. V kontekstu sezone bi lahko vplivali tudi ostanki RSV okužb, ki so v preteklih tednih dosegli 3 odstotke testiranih vzorcev, vendar respiratorne virusne okužbe jasno prevladujejo v aktualnih poročilih[1]. Skupno to pomeni, da je včerajšnja epidemiološka slika Slovenije še vedno zaznamovana z dihalnimi boleznimi, ki silijo starše k obiskom pediatrov in odrasle k splošnim prakticam, medtem ko kronične bolezni kot srčno-žilne in rak vplivajo na dolgoročno breme zdravstvenega sistema, a ne nujno na dnevne incidence[1][3][5].