Datum: 13.3.2026 4:45:01 - Stran: TOP EU
Evropski parlament poziva k celoviti ratifikaciji in poglobljenemu izvajanju sporazuma CETA z Kanado pred deseto obletnico
Evropski parlament je 12. marca 2026 sprejel poročilo (A10-0035/2026), ki poudarja ključne korake za krepitev trgovinskih vezi med EU in Kanado prek sporazuma CETA. Ta novica izstopa kot najbolj pomembna iz Bruslja, saj gre za svež dokument, ki obravnava gospodarske, varnostne in geopolitične prioritete EU v trenutnih razmerah, vključno z izzivi pri izvajanju sporazuma in pozivi k ratifikaciji.[1]
Sporazum CETA je po oceni parlamenta pozitivno vplival na trgovino: povečal jo je za približno 63 % v blagu in storitvah ter za 75,6 milijarde EUR skupno, odpravil 99 % carinskih tarifa ter neposredno koristil malim in srednjim podjetjem (MSP) v EU in Kanadi, kjer se vse več MSP loteva dvostranske trgovine.[1] Kljub temu ostajajo izzivi na področjih regulativnega sodelovanja, trgovine in trajnostnega razvoja ter preglednosti javnih naročil.[1] Parlament poziva k takojšnji ratifikaciji s strani desetih držav članic, ki je še niso izvedle, kot ključnemu političnemu signalu pred deseto obletnico začasne uporabe sporazuma leta 2027 €€“ zlasti v geopolitično napetih časih.[1]
Poročilo predlaga širok niz ukrepov: poglobljeno regulativno sodelovanje prek Protokola o vzajemnem sprejetju rezultatov ugotavljanja skladnosti, pogajanja o samostojnem sporazumu o digitalni trgovini, ki dopolnjuje CETA brez ogrožanja EU digitalnega pravnega reda, ter strožje izvrševanje poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, vključno z bojem proti prisilnemu delu in delu otrok.[1] Dodatno spodbuja sodelovanje pri 5G-varnostnih standardih, javnih naročilih za kanadska podjetja, jedrskih tehnologijah z Euratomom ter podpori Ukrajini z neomajno podporo njeni suverenosti.[1] Prav tako poudarja koristi za MSP z boljšim dostopom do trga, manj upravnimi ovirami in kampanjami za ozaveščanje, ter olajšanje dostopa za domorodna ljudstva.[1]
Ta razprava o CETA ni le gospodarska, temveč strateška: krepi EU položaj v globalni trgovini, spodbuja industrijske sinergije (npr. drone in Bližnji vzhod) ter signalizira enotnost pred izzivi kot so digitalizacija in trajnost. V primerjavi z drugimi temami, kot državljanska pobuda ali Erasmus+, je to sveža, celovita pobuda parlamenta z neposrednim vplivom na politike EU.[1][2][4] (248 besed)
