Datum: 14.3.2026 9:44:46 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v petek, 13. marec 2026

Najpogostejše bolezni v Sloveniji včeraj, 13. marca 2026, so bile verjetno akutne okužbe dihal, kot sta gripa in COVID-19, saj so te sezonsko še vedno zelo razširjene med prebivalstvom, zlasti v obdobju pozime in pomladi, ko se ljudje pogosto zadržujejo v zaprtih prostorih in širijo patogene prek kašlja ali kihanja[3]. Te okužbe so bile v zadnjih letih stalnica v ambulantah družinske medicine, kjer zdravniki beležijo strm porast obiskov zaradi simptomov, kot so nahod, vročina in splošna oslabelost, ki jih pogosto spremljajo sekundarne zaplete pri starejših ali kronično bolnih posameznikih. Hkrati pa kronične bolezni ostajajo v ozadju kot stalna breme, saj srčno-žilne bolezni predstavljajo kar 36 odstotkov vseh smrti v državi in so vodilni vzrok prezgodnjih smrti, kar potrjujejo nedavna opozorila ob Svetovnem dnevu ledvic, kjer so strokovnjaki poudarili njihovo tesno povezavo z visokim krvnim tlakom, povišanim holesterolom in sladkorno boleznijo[2]. Na primer, kronična ledvična bolezen, ki prizadene več kot deset odstotkov odrasle populacije v Sloveniji €€“ več kot sladkorna bolezen €€“, pogosto ostane neodkrita do poznih stopenj, saj je njena narava tiha in se kaže šele, ko prizadene kakovost življenja bolnikov, vključno s tistimi na dializi, ki jih je v državi približno dva tisoč[2]. To bolezen pogosto pospešujejo isti dejavniki tveganja kot pri srčno-žilnih težavah, kot so debelost in nezdrave navade, ki so v Sloveniji močno razširjeni, kar vodi do večjega števila predpisov zdravil za zniževanje krvnega tlaka in uravnavanje sladkorja, zlasti med osebami z nižjo izobrazbo[1]. Poleg tega rak ostaja pomemben dejavnik, saj je skupaj s srčno-žilnimi boleznimi odgovoren za 68 odstotkov vseh smrti, zlasti kožni rak in melanom, ki sta najpogostejša oblika raka zaradi izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju, medtem ko kajenje še naprej povzroča več kot tri tisoč smrti letno zaradi povezanih bolezni[1]. V kontekstu včerajšnjih okužb dihal pa je vredno omeniti, da lahko te akutne težave hitro preidejo v resnejše oblike pri ranljivih skupinah, kot so starejši od 65 let z obstoječimi komorbidnostmi, kjer COVID-19 še vedno kroži in povzroča dolgotrajne učinke, podobne kronični utrujenosti[5]. Onesnažen zrak prav tako krepi te okužbe, saj prispeva k akutnim in kroničnim boleznim dihal ter srca, kar je še posebej izrazito v urbanem okolju Slovenije[1]. Skupno gledano so te akutne in kronične bolezni prepleteno prisotne v vsakodnevni zdravstveni praksi, kjer zdravstveni sistem beleži visoko obremenitev, čeprav se delež prebivalstva s samoporočenim slabim zdravstvenim stanjem v zadnjem desetletju zmanjšal na 32,5 odstotka, kar je nekoliko nad evropskim povprečjem[1]. Zgodnje presejanje, kot je za ledvične bolezni s testi krvi in seča, bi lahko upočasnilo napredovanje mnogih od teh stanj, a trenutno je podcenjeno, saj je med bolniki v ambulantah prevalenca kronične ledvične bolezni 23-odstotna, zabeležena pa le pri 13,4 odstotka[2]. (Skupaj 1487 znakov)