Datum: 15.3.2026 10:02:06 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v soboto, 14. marec 2026
V Sloveniji v zadnjem času, glede na najnovejše razpoložljive podatke iz spremljanja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, prevladujejo akutne okužbe dihal in gripe, ki so v zimski sezoni 2025/2026 dosegle srednjo intenzivnost aktivnosti, zlasti v tednu pred včerajšnjim dnem, ko je incidenca obiskov zaradi podobnih bolezni narasla na 125,8 na 100.000 prebivalcev, pri čemer je bil porast najbolj izrazit med malčki od 0 do 3 let ter otroki od 4 do 7 let, medtem ko so laboratorijsko potrjene okužbe z virusom influence dosegle visok delež v testiranih vzorcih, kjer je prevladoval tip A z podtipom A(H3N2) v 81 odstotkih primerov, sledil pa mu je A(H1N1)pdm09, pojavljajo pa se povsod po državi, nekoliko več v regijah kot so Gorica, Koper, Kranj in Ljubljana.[2] Poleg tega so se hkrati povečevale potrjenosti okužb z RSV na okoli 3 odstotke testiranih vzorcev ter z SARS-CoV-2 na približno 10 odstotkov, kar kaže na sočasno cirkulacijo več dihalnih patogenov, ki obremenjuje primarno zdravstvo in povzroča več obiskov zdravnikov, čeprav AOD še niso presegli sezonskega praga.[2] V širšem kontekstu kroničnih obolenj, ki sicer ne kažejo dnevnih nihanj tako kot akutne okužbe, ostajajo srčno-žilne bolezni in rak vodilni vzroki umrljivosti, saj so leta 2023 tem skupaj pripisali 68 odstotkov vseh smrti v državi, z incidenco raka okoli 598 na 100.000 pri moških in 459 pri ženskah, kar je nad povprečjem EU, medtem ko sladkorna bolezen prav tako narašča, saj je število prizadetih v letu 2023 naraslo za 22 odstotkov na 126.786.[3] Konkretni primeri iz prakse pokažejo, kako te akutne okužbe, kot je gripa, hitro preobremenijo ambulante, na primer v regijah z več potrditvami, kjer so vzorci iz primarnega zdravstva pokazali celo višji delež SARS-CoV-2 kot povprečje, kar zahteva hitro prilagajanje virov, medtem ko pri kroničnih, kot so srčno-žilne težave, kajenje ostaja ključni preprečljivi dejavnik, saj letno vzroči več kot 3000 smrti, povezanih z boleznimi dihal in ožilja.[3] Pri otrocih in mladostnikih, kjer je rak manj pogost, a še vedno pomemben, beležijo letno okoli 85 novih diagnoz, z največjim deležem levkemij in tumorjev osrednjega živčevja, kjer akutna limfoblastna levkemija dosega preživetje nad 90 odstotkov, kar Slovenijo uvršča med vodilne, čeprav se število obolelih skupno povečuje zaradi boljšega zdravljenja in staranja populacije.[1] Ta kombinacija sezonskih dihalnih obolenj z obstoječimi kroničnimi tveganji, kot so sladkorna bolezen ali osteoporoza, ki jih omenjajo v nacionalnih poročilih, potrjuje, da v marcu, tik po vrhuncu zime, ostajajo respiratorne okužbe najakutnejša in najpogostejša breme za zdravstveni sistem, medtem ko daljši trendi kažejo na potrebo po preventivi, kot so registri za raka dojke, prostate ali debelega črevesa, ki že pomagajo izboljševati izide.[1][3] Skupno to nakazuje dinamično sliko, kjer včerajšnji dan verjetno ni bistveno odstopal od tedenskih trendov, saj sezonsko spremljanje kaže kontinuiran porast.[2]
