Datum: 15.3.2026 3:45:01 - Stran: TOP Hrvaška
Hrvaška uvaja začasno 10-odstotno carinsko dajatev na uvoz zaradi zaostritve trgovinskih sporov z EU
14. marca 2026 je Hrvaška uvedla začasno dodatno carinsko stopnjo v višini 10 odstotnih točk na določene uvozne izdelke, kar predstavlja neposreden odziv na nedavne odločitve Evropske unije glede trgovinskih pravil; ukrep je podprt z 122. členom Zakona o trgovini in lahko traja do 150 dni, z možnostjo zvišanja na 15 odstotnih točk[1]. Ta novica, ki jo omenja Pregled makroekonomskih gibanj Banke Slovenije za marec 2026, izpostavlja poglobljen razkorak v trgovinski politiki med Hrvaško in njeninimi partnerji v EU, saj Hrvaška skuša s tem ohraniti prej dogovorjene carinske stopnje in zaščititi domači trg pred pritiski bruseljskih regulacij.
V kontekstu širših gospodarskih izzivov, kot so izbruh vojne na Bližnjem vzhodu in zaprtje Hormuške ožine, ki sta povzročila skok cen energentov (nafta in utekočinjen plin), ta hrvaški korak dodatno zapleta regionalno trgovino[1]. Hrvaška, kot ključna članica EU in sosednja država Sloveniji, se tako sooča z dvigom cenovnih pritiskov: evrska inflacija je februarja ostala na 1,9 %, osnovna pa narasla na 2,4 % zaradi vztrajnih pritiskov v storitvah, marca pa pričakujejo poskok zaradi motenj v dobavi energentov[1]. Ukrep je povezan tudi z nepremičninskimi in drugimi davčnimi spremembami pod desno vlado Andreja Plenkovič‡a, ki je hkrati ukinila plačevanje štirih vrst bančnih storitev, kar kritiki vidijo kot selektivno gospodarjenje z davki[3].
Gospodarski analitiki opozarjajo, da bo ta carinska uvedba vplivala na čezmejno poslovanje, zlasti v predelovalnih dejavnostih in trgovini, kjer se je v Sloveniji pojavil upad prihodkov od prodaje za 1,9 %[1]. Hkrati pa Hrvaška privlači slovenska podjetja iz severovzhoda, ki ustanavljajo hčerinska družba zaradi nižjih stroškov, vključno s cenami nafte in bencina, ki so trenutno nižje kot v Sloveniji[3]. Ta razvoj krepi turizmusekcijski sektor Hrvaške, kjer premožni gostje z oddaljenih trgov (70€€“75 % obišče več držav) podpirajo celoletni turizem, a carinski ukrepi lahko vplivajo na uvoz blaga za gostinstvo[4][1]. V primerjavi z drugimi novicami, kot je odločitev Evropske komisije o financiranju splavov[2], ta hrvaška novica izstopa po neposrednem vplivu na regionalno gospodarstvo in dnevno življenje v obmejnih območjih, saj dodaja negotovost v že napete trgovinske odnose znotraj EU. (248 besed)
