Datum: 15.3.2026 5:45:01 - Stran: TOP ZDA
Aretacija Nicolišsa Madura v ZDA sproža krizo v Venezueli in zaostrovanje Trumpovega pritiska na Latinsko Ameriko
14. marca 2026 je bila najbolj pomembna novica iz ZDA aretacija venezuelskega predsednika Nicolišsa Madura v Združenih državah, ki je sprožila verigo reakcij po regiji in poglobila geopolitične napetosti[3]. Ameriške oblasti so Madura pridržale zaradi obtožb zarote za narkoterorizem, tihotapljenja kokaina ter posedovanja težkega orožja, njegovo naslednje sodno zaslišanje pa je predvideno za 17. marec[3]. Po aretaciji je vlogo začasne predsednice Venezuele prevzela dosedanja podpredsednica Delcy Rodriiguez, ki je obljubila stabilnost kljub "nelegitimni vojaški agresiji" ZDA; pred parlamentom se je zbralo več tisoč podpornikov Madura in njegove družine, med njimi njegov sin, ki zahteva izpustitev staršev[3].
Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za ciljno policijsko akcijo in napovedal, da bodo ZDA začasno "upravljale" Venezuelo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, pri čemer je poudaril potrebo po zaščiti ameriških interesov, vključno z zaplembo venezuelskih naftnih izvozov[3]. To je sprožilo deljene odzive v ZDA: demokrat Chuck Schumer je kritiziral nejasnost načrta in opozoril na nevarnosti prisilnih sprememb režimov, medtem ko je predsednik predstavniškega doma Mike Johnson zanikal menjavo oblasti in podprl uporabo sile[3]. V Varnostnem svetu ZN je venezuelski veleposlanik Samuel Moncada obsodil dejanje kot nelegitimen napad, ameriški veleposlanik Mike Waltz pa ga je upravičil z Madurovo nelegitimnostjo in nadzorom nad svetovnimi energetskimi rezervami[3].
Dogodek je del širšega Trumpovega zaostrovanja pritiska na strateška območja: znova je zagrozil Kubi (zaradi izgube venezuelske nafte, kar bi poglobil tamkajšnjo krizo), Grenlandiji (zaradi arktikovega pomena), Kolumbiji, Mehiki (zaradi migracij in kartelov) ter Iranu (ob protestih)[3]. Danska in Grenlandija sta zavrnili Trumpove zahteve po prevzemu, Danska pa je imela celo pripravljene vojaške operacije v primeru ameriškega napada[4][5]. Ta kriza poudarja napetosti med suverenostjo in ameriškimi interesi, z možnimi posledicami za globalno stabilnost in energijske trge[3]. (248 besed)
