Datum: 17.3.2026 9:57:11 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v ponedeljek, 16. marec 2026
Na podlagi razpoložljivih podatkov o nalezljivih boleznih v Sloveniji so včeraj, 15. marca 2026, ki je nedelja v 11. koledarskem tednu, najpogostejše ostajale virusne črevesne okužbe, kot so norovirusne in rotavirusne okužbe, saj Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) tedensko spremlja njihovo pojavljanje in beleži stalno visoko število prijav, ki se v zimsko-pomladnem obdobju pogosto ohranjajo na vrhu lestvice zaradi sezonske razširjenosti med prebivalstvom vseh starosti.[1] Te okužbe so še posebej izpostavljene v regijah z višjo gostoto prebivalstva, kot je jugovzhodna statistična regija za norovirozo, kjer so stopnje obolevnosti presegale 280 primerov na 100.000 prebivalcev v letu 2025, kar kaže na kontinuiteto trenda v začetku 2026, ko je do 10. tedna že evidentnih 265 prijav rotavirusnih okužb, razporejeno enakomerno med moške in ženske, z največjim bremenom pri otrocih in starejših.[1] Konkretni primeri kažejo, da so norovirusi sprožili več izbruhov, vključno z enim v kombinaciji z E. coli, kar poudarja njihovo sposobnost hitrega širjenja v skupnostih, kot so šole, vrtci ali domovi za starejše, medtem ko rotavirusi prav tako beležijo en izbruh in višjo incidenco v koroški regiji ter pri dojenčkih, kjer stopnje dosegajo več kot 500 primerov na 100.000 v najmlajših starostnih skupinah.[1] Poleg tega lymska borelioza, najpogostejša klopna bolezen pri nas, vztrajno narašča v pojavnosti, saj so podatki NIJZ iz poletja pokazali več kot 2500 primerov do avgusta v preteklem letu, z julijskim vrhom okoli 900, in čeprav ni svežih tedenskih številk za marec, njena sezonska prisotnost od februarja dalje pomeni, da prispeva k skupni obremenitvi zdravstvenega sistema tudi pozimi, ko ugrizi klopov še niso na vrhuncu, a okužbe iz prejšnjih mesecev še manifestirajo.[3] Kronična ledvična bolezen, ki prizadene več kot 10 odstotkov odrasle populacije v Sloveniji in je pogostejša od sladkorne bolezni, sicer ni akutno nalezljiva, a njeno breme je znatno, saj ostaja tiha pri 90 odstotkih bolnikov do poznih stopenj, povezana s srčno-žilnimi tveganji, kot so hipertenzija in debelost, ki so v Sloveniji močno razširjeni, kar jo postavlja med ključne zdravstvene izzive, čeprav ni dnevno beležena kot akutna bolezen.[2] Srčno-žilne bolezni kot vodilni vzrok smrti, ki zajemajo 36 odstotkov vseh smrti, dodatno obremenjujejo sistem, pogosto v kombinaciji s kroničnimi stanji, medtem ko redke bolezni dobivajo pozornost prek konferenc, kot je bila načrtovana za februar 2026, a ne dosegajo incidence nalezljivih izbruhov.[2][5] Skupno gledano ti podatki iz NIJZ-ovega tedenskega spremljanja kažejo, da virusne črevesne bolezni prevladujejo v kratkoročni dinamiki obolevnosti, saj so prijavljene v realnem času in odražajo vsakodnevne obiske zdravnikov, medtem ko druge, kot borelioza ali kronične, dopolnjujejo sliko z dolgoročnim vplivom na populacijo.[1][3][2]
