Datum: 18.3.2026 10:16:21 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v torek, 17. marec 2026
Na podlagi razpoložljivih podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in drugih virov ni mogoče natančno določiti najpogostejših bolezni v Sloveniji za včeraj, torej 17. marec 2026, saj tedenski in mesečni poročila običajno ne obravnavajo posameznih dni, temveč daljša obdobja, kot so tedni ali meseci, pri čemer zadnji ažurirani podatki segajo do 11. tedna leta 2026 ali februarja 2026[2][4]. Kljub temu lahko iz trenutnih trendov sklepamo, da so v tem obdobju, ki vključuje pomladanski čas, med najpogostejšimi nalezljivimi boleznimi ostajajo virusne črevesne okužbe, kot so rotavirusne in norovirusne okužbe, ki so bile v letu 2026 do 11. tedna prijavljene v 307 primerih za rotavirozo, pri čemer je zbolelo več žensk kot moških, medtem ko so v letu 2025 norovirusne okužbe dosegle 2360 prijav do 51. tedna z najvišjo obolevnostjo v jugovzhodni regiji in med starejšimi[2]. Te okužbe se pogosto širijo v skupnostih, kot so vrtci ali domovi za starejše, in kažejo na sezonsko nihanje, kjer pomlad prinaša manjše izbruhe v primerjavi z zimo, a še vedno predstavljajo pomemben delež prijavljenih primerov črevesnih bolezni[2]. Hkrati se v istem obdobju opazi porast bakterijskih okužb, kot je kampilobakterioza, ki je v februarju 2026 dosegla 52 prijav v primerjavi z 133 v prejšnjem obdobju, kar kaže na stabilen trend med pogostejšimi črevesnimi boleznimi, medtem ko so redkejše, kot kriptosporidioza ali lamblioza, ostale na nizki ravni z nekaj primeri[4]. V ozadju se nadaljujejo tudi trendi dihalnih okužb v sezoni 2025/2026, kjer prevladuje gripa tipa A, predvsem podtip A(H3N2), ki je bil potrjen v večini testiranih vzorcev, z nekaj deležem RSV in SARS-CoV-2, pri čemer so primeri razporejeni po vseh regijah, nekoliko več v Goriški, Koprski, Kranjski in Ljubljanski[3]. Ti podatki iz primarnega in sekundarnega nivoja zdravstva kažejo, da se gripa še ni popolnoma umaknila, čeprav je konec zimske sezone, in pogosto prehaja v mešane okužbe z drugimi virusi dihal[3]. Dodatno skrb vzbujajo spolno prenosljive okužbe, ki kažejo dolgoročen porast, kot klamidija z rekordnimi 454 primeri v 2023, gonoreja, ki je petkrat višja kot pred desetletjem, in sifilis z 78 primeri zgodnjega sifilisa v istem letu, predvsem med mladimi in določenimi skupinami, kar NIJZ povezuje z nezadostnim testiranjem in ozaveščanjem[1]. čeprav ti podatki niso sveži za včeraj, ilustrirajo, da se v Sloveniji dnevno soočamo z mešanico akutnih črevesnih in dihalnih okužb kot najpogostejšimi, medtem ko kronične ali manj prijavljene bolezni, kot cerebrovaskularne okvare, ne dominirajo v epidemioloških poročilih[7]. Strokovnjaki poudarjajo potrebo po rednem spremljanju, saj številne okužbe ostanejo nediagnosticirane, kar dejansko število poveča, in priporočajo preventivne ukrepe, kot je večje testiranje za črevesne in spolne okužbe ter cepljenje proti gripi[1][2][3]. Skupno gledano ti trendi kažejo na tipično pomladno sliko z osredotočenostjo na preprečevanje izbruhov v skupnostih[2][4].
