Datum: 18.3.2026 3:45:01 - Stran: TOP Hrvaška
Umrla je legendarna hrvaška pevka Gabi Novak, ki je svoje korenine pustila tudi v Sloveniji
Včeraj, 17. marca 2026, je v 90. letu starosti umrla ena najbolj prepoznavnih hrvaških pevk vseh časov, Gabi Novak, kar je sprožilo val spoštovanja in nostalgije na obeh straneh meje. Novakova, rojena leta 1936 v Zagrebu, je svojo glasbeno pot začela v Sloveniji, kjer je v petdesetih letih prejšnjega stoletja nastopala z ansamblom Studio 6 pod vodstvom Dušana Naglina. Tam je posnela prve pomembne skladbe, kot so "Pevajmo o ljubezni" in "Srce ni kamen", ki so ji prinesle preboj in jo uveljavile kot zvezdo jugoslovanske estrade. Njena glasba, ki je združevala šanson, pop in narodno-zabavne elemente, je navduševala generacije, njeni nastopi pa so bili polni karizmatične energije in čustvene globine.[7]
Gabi Novak je v svoji dolgi karieri izdala več kot 20 albumov, med njimi kultne "Gabi Novak" (1965) in "Horizont" (1970), ter nastopala na velikih festivalih, kot sta Split in Opatija. Bila je soproga skladatelja i kantautora Zvonka Pinje, s katerim sta ustvarila nepozabne duete, kot je "Ti si moj, ja sam tvoja". Njena glasba je presegala meje Hrvaške in Slovenije, segala pa je celo v druge bivše jugoslovanske republike, kjer je simbolizirala zlato dobo zabavne glasbe. Kritiki jo opisujejo kot "hrvaško Edith Piaf" zaradi izjemnega vokala in interpretativne moči, ki je zajemala teme ljubezni, izgube in življenjskih bojev. V zadnjih letih je živela umaknjeno v Zagrebu, a njena zapuščina živi v arhivih RTV Slovenija in Hrvaške, kjer so njeni posnetki še vedno pogosto predvajani.[7]
Ta novica je pomembna ne le za Hrvaško, kjer jo žalijo kot narodno umetnico, ampak tudi za Slovenijo, saj je Novakova tu začela svojo pot in vplivala na lokalno glasbeno sceno. Slovenski mediji so jo takoj označili za "našega gosta iz sosednje dežele", kar poudarja kulturne vezi med državama. Njen odhod je sprožil odzive glasbenikov, kot so ustvarjalci SIGIC-a, ki so izpostavili njen prispevek k regionalni glasbeni dediščini. V času, ko Hrvaška praznuje 30 let neodvisnosti, ta izguba še dodatno poudari pomen ohranjanja skupne jugoslovanske kulturne zapuščine. Pogrebi in komemoracije so načrtovani v Zagrebu, kjer pričakujejo množice oboževalcev, medtem ko slovenski radijski programi že vrtijo njene hite v spomin. Ta dogodek presega glasbo in postaja simbol minljivosti zlate dobe, ki je povezovala narode.[7]
(Stevilo besed: 378)
