Datum: 19.3.2026 4:45:01 - Stran: TOP Nemčija
Nemška vlada kritizirana zaradi zlorabe 500-milijardnega infrastrukturnega sklada za krpanje proračunskih lukenj

18. marca 2026 je nemška vlada naletela na ostro kritiko mi{-15171}nchenskega ekonomskega inštituta Ifo, ki je razkril, da je 95 odstotkov sredstev iz posebnega 500-milijardnega infrastrukturnega sklada porabila za pokrivanje proračunskih deficitov namesto za načrtovane naložbe.[3] Ta sklad, ki ga je Bundestag odobril lani, naj bi do konca desetletja financiral prenovo mostov, železniških prog, energetske infrastrukture in digitalizacijo. Vendar je vlada od 24,3 milijarde evrov kreditov, črpanih lani, skoraj vso vsoto €€“ natančneje 95 odstotkov €€“ preusmerila v druge proračunske namene, kar je predsednik Ifo Clemens Fuest označil za "polnjenje proračuna" z zunanjimi krediti.[3]

Avtorica študije Emilie Hi{-15690}slinger je pojasnila, da gre predvsem za stroške v prometnem sektorju, kjer so redna proračunska vlaganja v primerjavi s prejšnjimi leti padla.[3] Nemčija je leta 2024 za infrastrukturo namenila 68,6 milijarde evrov, lani pa se je ta znesek kljub dodatnemu zadolževanju povečal le za 1,3 milijarde.[3] Soavtor študije Max Lay je opozoril na zapleteno strukturo zadolževanja, ki otežuje preverjanje porabe sredstev in spodkopava transparentnost.[3] Ta praksa pomeni, da vlada formalno zmanjšuje proračunske odhodke, jih hkrati pa financira prek sklada, kar kritiki vidijo kot računovodsko manipulacijo.

Novica je pomembna, saj razkriva sistemske probleme v nemški fiskalni politiki tik pred deželnimi volitvami v Baden-Wi{-15171}rttemberg, kjer kancler Friedrich Merz prestavlja preizkus moči.[4] V času gospodarskih pritiskov in rasti podpore AfD to krepi dvome o zanesljivosti vladnih obljub glede investicij v prihodnost. Poleg tega se pojavljajo skrbi glede dolgoročne trajnosti javnih financ, saj sklad ne izpolnjuje prvotnega namena in lahko poslabša proračunske luknje. Ifo poziva k večji preglednosti, medtem ko vlada molči o kritikah. Ta razkritje ni le fiskalni škandal, ampak tudi signal za širše evropske razprave o odgovorni porabi davkoplačevalske gotovine v času negotovosti.[3][4] (248 besed)