Datum: 23.3.2026 3:45:01 - Stran: TOP Avstrija
Avstrija in češka predlagata takojšnjo reformo ETS, kar zatresa temelje zelenega prehoda v Evropi
Včeraj, 22. marca 2026, je ena najbolj pomembnih novic, povezanih z Avstrijo, postala predlog za takojšnjo reformo Evropskega sistema trgovanja z emisijami (ETS), ki ga je skupaj s češko vložila Avstrija. Ta pobuda, ki jo je podprl tudi nemški opozicijski voditelj Friedrich Merz, predstavlja pomemben izziv za trenutno politiko EU glede zelenega prehoda, saj kaže na naraščajoče nezadovoljstvo industrije in vlad z visokimi stroški emisijskih dovoljenj[2]. Avstrija, kot ključna alpska gospodarstva z močno energetsko in industrijsko odvisnostjo, vidi v reformi ETS nujnost za ohranitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva, zlasti v primerjavi s Kitajsko in ZDA.
Italijanska delegacija pod vodstvom Confindustrie, močne industrijske zveze, je šla še korak dlje in predlagala popolno preoblikovanje sistema, kar bi lahko pomenilo nižje cene dovoljenj ali njihovo omejeno uvedbo za določene sektorje. To je sprožilo široko razpravo na evropski ravni, saj bi reforma lahko upočasnila ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij do 2030, hkrati pa rešila pritisk na podjetja zaradi rastjočih energijskih cen. V kontekstu nedavnih makroekonomskih poročil Banke Slovenije se te razmere povezujejo z zaostritvijo na Bližnjem vzhodu, ki je dvignila cene energentov in prispevala k inflaciji v evroobmočju na 1,9 odstotka februarja 2026[3]. Avstrija, ki je lani beležila le 0,6-odstotno rast BDP, zdaj pritiska na Bruselj, da prilagodi politike realnosti, kjer storitve rastejo, predelovalne dejavnosti pa komaj presegajo stagnacijo[5].
Ta novica je še posebej relevantna, ker ni bila omenjena v prejšnjih pogovorih in odraža širše trende evropske konkurenčnosti, kjer Avstrija igra vlogo mostu med vzhodom in zahodom EU. če bo predlog uspel, bi lahko to vodilo v hitre spremembe v Fit for 55 paketu, kar bi vplivalo na cene energije po vsej Evropi, vključno s Slovenijo. Strokovnjaki opozarjajo, da bi brez reforme lahko prišlo do selitve proizvodnje izven EU, kar bi ogrozilo tisoče delovnih mest v avstrijski kovinski in kemični industriji[2][3]. (248 besed)
