Datum: 25.3.2026 9:39:29 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v torek, 24. marec 2026
V Sloveniji so včeraj, 24. marca 2026, med najpogostejšimi boleznimi izstopale akutne okužbe dihal, kot so gripa in druge respiratorne virusne okužbe, saj Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poroča o naraščajočem številu obiskov zdravnikov zaradi podobnih bolezni v zadnjih tednih sezone 2025/2026, kjer je incidenca dosegla srednjo intenzivnost z okoli 125,8 primeri na 100.000 prebivalcev v tednu 48/2025, pri čemer so največji porast opazili med malčki in otroki do sedmega leta, medtem ko so laboratorijsko potrjene okužbe z gripo tipa A, predvsem podtipom A(H3N2), prevladovale v skoraj 93 odstotkih testiranih vzorcev iz primarnega zdravstva.[2] Poleg tega je SARS-CoV-2 ostal prisoten v 10,4 odstotkih testov, z višjim deležem v primarnem zdravstvu, rinovirusi pa so bili drugi najpogostejši povzročitelj z 21 odstotki, kar kaže na tipično zimsko sezonskost dihalnih okužb, ki se širijo v skupnostih in zdravstvenih regijah kot so Gorica, Koper, Kranj in Ljubljana.[2] čeprav natančni podatki za včeraj še niso popolnoma objavljeni, kažejo trenutni trendi na NIJZ-u, da so te okužbe še vedno glavni razlog za posvete pri zdravnikih, saj se število obravnav dihalnih težav povečuje, čeprav je še pod sezonskim pragom za AOD, in to kljub upočasnitvi nekaterih drugih virusov kot so adenovirusi ali parainfluence.[2] Med živalmi pa je bolezen modrikastega jezika (BTV) povzročila alarmanten porast poginov, kjer so pristojni v zadnjih mesecih beležili do 500 odvozov kadavrov drobnice na dan, predvsem ovac, ki so najbolj prizadete, medtem ko govedo služi kot rezervoar virusa, in država je zato uvedla obvezno cepljenje ter finančno pomoč ovčerejcema v višini 1,3 milijona evrov za izgubljene živali, saj je bolezen oslabila živali in povečala dovzetnost za druge okužbe.[1][3] Ta bolezen se je razširila od julija 2025 naprej, z več kot 2500 potrjeni primeri v 73 obratih do septembra, predvsem na zahodu in jugu Slovenije, kar je prineslo petkratno povečanje odvozov v primerjavi z običajnimi obdobji in velike gospodarske škode.[3] Hkrati kronične bolezni, kot je rak, ostajajo stalna grožnja, saj je leta 2022 zbolelo že skoraj 19.000 ljudi, z največ primeri raka prostate, pljuč, dojk in debelega črevesa, kar strokovnjaki povezujejo z naraščajočim trendom in poudarjajo potrebo po preventivi.[4] V kontekstu starejših od 65 let pa COVID-19 še vedno ogroža predvsem tiste s komorbidnostmi, kot so srčno-žilne ali sladkorna bolezen, kar kaže na prekrivanje sezonskih in dolgotrajnih zdravstvenih izzivov v državi.[5] Skupno torej dihalne okužbe prevladujejo v človeški populaciji, medtem ko BTV pušča sled pri živinoreji, pri čemer NIJZ nadaljuje integrirano spremljanje za pravočasno ukrepanje.[2]
