Datum: 26.3.2026 10:31:11 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v sredo, 25. marec 2026

V Sloveniji so včeraj, 25. marca 2026, med najpogostejšimi boleznimi izstopale respiratorne okužbe dihal, kot so gripe in druge akutne okužbe, saj sezona 2025/2026 kaže z naraščajočo incidenco gripi podobnih bolezni, ki so v zadnjih tednih dosegle srednjo intenzivnost z okoli 125,8 primeri na 100.000 prebivalcev, pri čemer so največji porast opazili med malčki in otroki do sedmega leta.[5] Hkrati so žilne bolezni, kot ateroskleroza, periferna arterijska bolezen in krčne žile, med najpogostejšimi kroničnimi obolenji, ki so prav ta dan v Splošni bolnišnici Novo mesto posebej ozaveščene ob Mednarodnem dnevu žil, saj motnje v ožilju ogrožajo srce, možgane in okončine ter sodijo med glavne vzroke obolevnosti v razvitem svetu.[1] Te žilne težave pogosto vodijo do slabše prekrvavitve okončin, v hujših primerih celo do amputacij, kar poudarja potrebo po preventivi in zgodnjem odkrivanju.[1] Poleg tega srčno-žilne bolezni ostajajo vodilni vzrok umrljivosti v Sloveniji, podobno kot rak, sladkorna bolezen in druge kronične nenalezljive bolezni, ki jih NIJZ redno spremlja v letnih poročilih.[2][3][7] V kontekstu sezone za gripo in COVID-19 prevladujejo influence tipa A, zlasti podtip A(H3N2), ki so potrjene v skoraj polovici testiranih vzorcev iz primarnega zdravstva, medtem ko SARS-CoV-2 predstavlja okoli 10 odstotkov, z večjimi deleži v regijah kot Gorica, Koper, Kranj in Ljubljana.[5] Ta porast respiratornih obolenj omejuje obiske v bolnišnicah, kot navaja SB Novo mesto, kjer so zaradi infektov dovoljeni le krajši stiki.[1] Kronična srčno-žilna obolenja pa se navezujejo na širši trend, kjer zdrav življenjski slog lahko bistveno zmanjša tveganja, kot poudarjajo strateški načrti SNCDA.[3] Rak prav tako ostaja pomemben, z okoli 47 novimi primeri dnevno v letu 2021, a aktualni podatki za včeraj ne kažejo nenadnega porasta.[8] Skupno gledano, včerajšnja slika odraža tipično zimsko-jesensko sezonskost z respiratornimi primeri na vrhu, ob stalni prevladujoči vlogi žilnih in srčnih težav kot dolgoročnih zdravstvenih izzivov v Sloveniji.[1][5][7] (tevilo znakov: 2147)