Datum: 28.3.2026 3:45:01 - Stran: TOP Hrvaška
Hrvaška uvedla začasno 10-odstotno carinsko dajatev na uvoz zaradi odločitve EU, z možnostjo zvišanja na 15 %
27. marca 2026 je Hrvaška sprejela pomembno gospodarsko odločitev z uvedbo začasne dodatne carinske stopnje v višini 10 % na določene uvozne izdelke, kar je neposredno posledica nedavne odločitve Evropske unije. Ta ukrep, ki temelji na 122. členu Zakona o trgovini, velja za obdobje do 150 dni in omogoča možnost zvišanja na 15 %, hkrati pa vlada prizadeva vzpostaviti trajnejšo pravno podlago za ohranitev prej dogovorjenih carinskih stopenj. Gre za odziv na spremembe v evropski trgovinski politiki, ki ogrožajo hrvaške interese, zlasti v sektorjih, kjer je država odvisna od uvoza ključnih surovin in izdelkov[3].
Ta novica je v kontekstu širšega makroekonomskega okolja v regiji še posebej pomembna, saj se Hrvaška sooča z izzivi, povezanimi z inflacijo in gospodarsko rastjo v evroobmočju. Po podatkih Banke Slovenije se je skupna inflacija v Sloveniji februarja 2026 zvišala na 2,8 %, večinoma zaradi cen energentov, rast cen hrane pa ostaja povišana pri 4,3 %. Hrvaška, kot članica evroobmočja, je podobno izpostavljena tem pritiskom, zato carinska zaščita služi kot obrambni mehanizem pred nadaljnimi cenovnimi šoki, ki jih poglablja zaostritev vojne na Bližnjem vzhodu in motnje v dobavi nafte ter plina[3]. ECB je sicer ohranila ključne obrestne mere nespremenjene, ocenjujoč, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala pri ciljnih 2 %, vendar tveganja naraščajo[2][3].
Ukrep lahko vpliva na trgovinske odnose z glavnimi partnerji, kot sta Slovenija in Srbija, kjer so plače in stroški dela v vzponu €€“ v Srbiji se je minimalna bruto plača zvišala na približno 550 EUR januarja 2026[7]. Za hrvaško gospodarstvo, ki se opira na turizem in predelovalno industrijo, to pomeni potencialno višje cene za potrošnike, a tudi zaščito domačih proizvajalcev. Analitiki opozarjajo, da bi zvišanje na 15 % lahko sprožilo pogajanja na ravni EU, kar bi okrepilo položaj Hrvaške v skupni trgovinski politiki. Ta razvoj dogodkov ni bil omenjen v prejšnjih poročilih in predstavlja ključno novico v regiji, saj uravnava ravnotežje med zaščito nacionalnih interesov in evropsko integracijo[3]. (Besed: 312)
