Datum: 29.3.2026 3:45:01 - Stran: TOP Italija
Giorgia Meloni zavrača idejo o ameriškem vojaškem prevzemu Grenlandije in poziva k močnejši Natovi prisotnosti v Arktiki
Italijanska premierka Giorgia Meloni je 28. marca 2026 na novinarski konferenci izrazila dvom v morebitno ameriško vojaško posredovanje za prevzem Grenlandije, ki ga je namignila Bela hiša.[1] Po poročanju slovenskega časopisa Delo, ki se sklicuje na tiskovno agencijo AFP, je Meloni poudarila, da še vedno ne verjame temam o vojaških ukrepih ZDA za nadzor nad Grenlandijo, s čimer se ne strinja, saj bi takšno posredovanje koristilo le redkim, vključno z ZDA same.[1] Ta izjava prihaja po tem, ko je Bela hiša v sredo potrdila, da ameriški predsednik in njegova ekipa razpravljata o odkupu otoka, pri čemer niso izključili vojaške možnosti.[1]
Meloni, ki pogosto deli stališča Donalda Trumpa, je izpostavila potrebo po močnejšem osredotočanju Nata na arktično regijo, da bi zagotovili varnost zaveznikov in preprečili dostop sovražnim državam, vključno z Grenlandijo.[1] Prepričana je, da bi morali zavezniki okrepiti prisotnost tam, Italija pa po njenih besedah aktivno pripravlja lastno arktično strategijo.[1] Ta strategija bo ciljala na ohranjanje miru in varnosti, podporo italijanskim podjetjem pri naložbah ter spodbujanje raziskav, zlasti tistih, povezanih s podnebnimi spremembami.[1] Meloni tako pozicionira Italijo kot aktivnega igralca v geopolitično občutljivi arktični regiji, kjer naraščajo interesi velesil zaradi taljenja ledu, novih plinovodnih poti in surovin.
Ta novica je pomembna, saj odraža italijansko stališče do potencialnih sprememb v Natovi strategiji in ameriških ambicijah pod morebitno Trumpovo administracijo, obenem pa odpira vprašanja o evropski vlogi v Arktiki. Meloni je na isti konferenci tudi zavrnila govorice o svojih predsedniških ambicijah v Italiji, kar kaže na njeno trenutno osredotočenost na zunanjepolitične prioritete.[1] V kontekstu naraščajočih napetosti med ZDA, Rusijo in Kitajem v Arktiki bi lahko italijanska strategija vplivala na širše evropske razprave o varnosti in podnebnih izzivih. (248 besed)
