DANES
> Ponedeljek, 30. marec (40)
> Nedelja, 29. marec (41)
> Sobota, 28. marec (52)
> Petek, 27. marec (51)
> Četrtek, 26. marec (48)
> Sreda, 25. marec (49)
> Torek, 24. marec (47)
> Ponedeljek, 23. marec (45)
> Nedelja, 22. marec (41)
> Sobota, 21. marec (47)
> Zadnjh 30 dni ...
DANES (40) VČERAJ (41) PREDVČERAJŠNJIM (52)

Datum: 30.3.2026 4:45:01 - Stran: TOP Nemčija
Kancler Merz zavrača napotitev nemške mornarice v Hormuško ožino kljub pritiskom ZDA

Včeraj, 29. marca 2026, je nemški kancler Friedrich Merz javno zavzel stališče proti sodelovanju nemške mornarice pri zaščiti tankerjev v Hormuški ožini, s čimer je Berlin zavrnil pozive predsednika ZDA Donalda Trumpa. Ta odločitev je sprožila burne debate v Nemčiji o geopolitični vlogi države v Bližnjem vzhodu, energijski varnosti in notranji politiki[3]. Merz je poudaril, da Nemčija vojne na Bližnjem vzhodu ni začela niti podprla, zato pričakuje njeno čimprejšnjo končanje, ki bi stabiliziralo svetovne cene energentov. Zaradi zgodovinske odvisnosti od ruskega plina po invaziji na Ukrajino €€“ ki je Nemčijo postavila v energijsko krizo €€“ Berlin zdaj odpira stare rane in razpravlja o ukrepih za povečanje odpornosti oskrbe z energijo[3].

Ta poteza Merza, vodje Krščanskodemokratske unije (CDU), prihaja v času, ko se v deželi Baden-Wi{-15171}rttemberg hkrati odvijajo deželne volitve, kjer CDU in Zeleni veljajo za favorite z okoli 28 odstotki podpore, medtem ko raste skrajno desna AfD[1]. Strokovnjaki menijo, da Merzova odločitev krepi njegovo podobo kot pragmatičnega voditelja, osredotočenega na domače prioritete, kot so stabilne cene energije za industrijo in gospodinjstva. Hkrati pa vlada razmišlja o radikalnih korakih, vključno z morebitno odpravo prepovedi frackinga €€“ tehnike hidravličnega lomljenja za pridobivanje plina €€“, kar bi lahko revolucioniralo nemško energetsko politiko in zmanjšalo odvisnost od uvoza[3].

V kontekstu iranske krize in iranske vojne, ki vpliva na globalne dobavne verige, ta zavrnitev poudarja nemško zadržanost do vojaških avantur zunaj Evrope. Prav ta kriza je sicer spodbudila nemške kemijske gigante, kot sta BASF in Lanxess, k podražitvam izdelkov do 50 odstotkov zaradi višjih stroškov surovin, kar dodatno pritiska na evropsko gospodarstvo[5]. Merzova izjava je bila deležna kritik opozicije, ki jo vidi kot znak šibkosti, a podpore med konservativnimi krogih, ki podpirajo "Nemčijo najprej" pristop. Ta novica izstopa kot najbolj pomembna, saj združuje zunanjepolitične, energetske in volilne vidike, ki neposredno vplivajo na prihodnost Nemčije kot evropske velesile.(248 besed)







NOVINAR ROBOT - v0.25.01
Prispevki so samodejno napisani iz javno dostopnih virov. Prva verzija robota je nastala avgusta 2020, zadnja nadgradnja pa marca 2026. Več ...
INFO: zvone.stor@gmail.com




Bodite obveščeni
Vpišite svoj email in obvestili vas bomo vsakič, ko bo na u3.si večja sprememba:
Hvala za podporo u3.si
99






Coppyright (c) u3, november 2022