Datum: 31.3.2026 5:45:01 - Stran: TOP ZDA
Trump ne izključuje zasedbe iranskega otoka Harg in razmišlja o zasegu urana
30. marca 2026 je bila najbolj pomembna novica iz ZDA izjava predsednika Donalda Trumpa, ki je neizključno namignil na možnost vojaške zasedbe iranskega otoka Harg, glavnega izvoznika iranske nafte v Perzijskem zalivu, ter razkril razmiske o posebni operaciji za zaseg visoko obogatenega urana.[1] V pogovoru za Financial Times je Trump dejal: "Mogoče bomo zavzeli otok Harg, mogoče ga ne bomo. Imamo veliko možnosti," kar kaže na eskalacijo ameriško-izraelske vojne proti Iranu, ki traja že več kot mesec dni.[1] Hkrati je ameriški časnik Wall Street Journal poročal, da Trump ocenjuje tveganja za kopenske enote pri operaciji zasega približno 400 kilogramov iranskega urana, kar bi lahko preprečilo nadaljnjo orožarsko grožnjo.[1]
Trump je sicer optimističen glede prihodnjih pogajanj z Iranom, češ da se je sprememba režima že zgodila zaradi smrti številnih vodilnih iranskih predstavnikov, vključno s poveljnikom revolucionarne garde mornarice, ter da so novi sogovorniki "zelo razumni".[1] Pakistan naj bi igral ključno vlogo pri posredovanju, saj je prejel iranski odziv na ameriški 15-točkovni načrt za mir in napoveduje zgodovinsko srečanje ZDA in Irana.[6] Ta izjava je del širšega konteksta, kjer ZDA trdijo o "produktivnih stikih" z Iranom, medtem ko Teheran to zanika.[4] V ozadju pa Iranci zadenejo nazaj, kot je uničenje ameriškega letala AWACS na bazi Prince Sultan v Savdski Arabiji, kar predstavlja resen udarec za ameriške nadzorne zmogljivosti, po mnenju nekdanjega polkovnika Cedrica Leightona.[2]
Novica poudarja nestabilnost na Bližnjem vzhodu, kjer bi zasedba otoka Harg ali zaseg urana lahko dvignila cene nafte in razširila konflikt na ključne energetske regije.[1][2] Trumpovo "darilo, vredno veliko denarja" se nanaša na morebiten nadzor nad iransko nafto, kar bi okrepilo ameriški geopolitični položaj.[4] V luči tega se v ZDA nadaljujejo tudi pogovori z Ukrajino o oživljanju mirovnih pogajanj z Rusijo, ki so zastala zaradi iranske krize.[3] Skupaj te razprave kažejo na večfrontno ameriško diplomacijo in vojaško strategijo.
(tevilo besed: 378)
