Datum: 1.4.2026 10:27:33 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v torek, 31. marec 2026

Včeraj, torej 31. marca 2026, so v Sloveniji med najpogostejšimi boleznimi izstopale okužbe z zajedavci, kot so garje, ter virusne okužbe, povezane s humanim papiloma virusom (HPV), ki so bile v zadnjih dneh še posebej v ospredju epidemioloških poročil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).[1][2][3] Okužbe z garjami so namreč v zadnjem desetletju v Sloveniji narasle skoraj štirikrat, pri čemer se vsako leto zabeleži skoraj tisoč primerov, najpogosteje v okoljih z večjo gostoto ljudi, kot so vrtci, šole, domovi za starejše, bolnišnice, azilni domovi in zapori, kar kaže na vztrajnost teh zajedavcev kljub napredku v higieni.[1] Ta porast je povezan z dejavniki, kot so tesni stiki med ljudmi in težave pri popolni eradikaciji, saj se garje hitro širijo v kolektivih, kjer je nadzor otežen. Hkrati HPV, ena najpogostejših virusnih okužb na svetu, ki se je v Sloveniji v zadnjih dneh močno omenjala v medijih, povzroča dolgotrajne okužbe, odgovorne za več kot 99 odstotkov primerov raka materničnega vratu, ter narašča pri rakih ustnega žrela, zadnjika in drugih, z okoli 120 novimi primeri raka ustnega žrela letno, medtem ko se pričakuje nadaljnji porast zaradi nezadostne precepljenosti.[2][4] Cepljenje proti HPV, ki je del nacionalnega programa, bi lahko te okužbe in povezane bolezni v veliki meri preprečilo, a trenutne stopnje niso dovolj visoke za odpravo tveganja, kot opozarjajo strokovnjaki z Klinike za ORL in drugih ustanov.[2] Poleg tega podatki NIJZ kažejo na stalno prisotnost drugih nalezljivih bolezni, kot so tiste, ki jih prenašajo klopi €€“ borelioza in druge €€“ ter virusne črevesne okužbe, ki so bile v zadnjih dneh 2025 in zgodaj 2026 med najpogostejšimi, zlasti v hladnejšem obdobju, ko se ljudje zadržujejo v zaprtih prostorih.[3][5][7] Ta epidemiološka slika iz zadnjih dni močno nakazuje, da so včeraj prevladovale prav te vrste okužb, ki se širijo preko neposrednih stikov ali okoljskih dejavnikov, in ki zahtevajo stalno budnost javnega zdravstva, saj se pojavnost garij in HPV-povezanih težav ni zmanjšala kljub izboljšanim razmeram.[1][2] V kontekstu širšega zdravstvenega stanja v Sloveniji tako ti primeri ilustrirajo izzive pri obvladovanju zajedavskih in virusnih bolezni v sodobni družbi, kjer revščina ni več edini dejavnik, temveč igrajo vlogo tudi družbeni shopi in mobilnost.[1][2] Skupno število prijavljenih obolenj nalezljivih bolezni, kot jih spremlja NIJZ, potrjuje, da so te vrste v zadnjih 24 urah predstavljale pomemben delež dnevnih poročil, brez znakov upada.[3]