Datum: 3.4.2026 3:45:01 - Stran: TOP Hrvaška
Hrvaška med petimi EU-državami, ki najbolj spodkopavajo vladavino prava

2. aprila 2026 je bila ena najbolj pomembnih novic iz Hrvaške poročilo vodilne evropske organizacije za pravno državo, ki je vlado petih članic EU €€“ vključno s Hrvaško €€“ označilo za tisto, ki "dosledno in namerno" spodkopava vladavino prava[3]. Med državami, kjer se je stanje pravne države najbolj poslabšalo, so izpostavljene Hrvaška, Italija, Bolgarija, Slovaška in Madžarska. Na Hrvaškem leta 2025 ni bilo nobenega napredka na tem področju, v nekaterih segmentih pa je prišlo celo do nazadovanja, kar je sprožilo zaskrbljenost v Bruslju in med evropskimi opazovalci[3].

To poročilo, ki ga je objavila ugledna nevladna organizacija, poudarja sistematične težave pri neodvisnosti sodstva, boju proti korupciji in medijski svobodi na Hrvaškem. Kritiki opozarjajo, da hrvaška vlada ni izpolnila obljub o reformah, ki so bile pogoj za napredovanje v EU mehanizmih, kot je pravosodna avtomatika. Posledice so lahko resne: zamrznitev evropskih sredstev ali pritiski na zagovornike pravne države. V primerjavi s Slovenijo, ki je v poročilu omenjena kot primer boljše prakse, Hrvaška zaostaja, kar vpliva tudi na bilateralne odnose med državama[3].

Novica je pomembna, ker se navezuje na širše evropske izzive z vladavino prava, ki jih je EU postavila v središče razprav pred naslednjimi proračuni. Hrvaška, kot mlajša članica, se sooča z pritiski podobnimi tistim na Madžarsko in Poljsko, vendar brez enake mednarodne pozornosti. Lokalni mediji in opozicija so poročilo takoj obsodili, vlada pa ga je označila za politično motivirano. Ta razprava bi lahko vplivala na hrvaške volitve in evropske investicije v regijo[3]. V kontekstu gospodarskih primerjav s Slovenijo, kjer Hrvaška menda lovi po razvitosti zaradi nižjih davkov[1], pravna negotovost postaja še večja ovira za privabljanje investicij. Skupaj to kaže na kompleksne izzive za Hrvaško v letu 2026. (248 besed)