Datum: 3.4.2026 4:45:01 - Stran: TOP Nemčija
Iranska blokada Hormuške ožine ogroža svetovno oskrbo z nafto in sproža krizo cen energentov
2. aprila 2026 je bila najbolj pomembna novica, povezana z Nemčijo, iranska blokada Hormuške ožine, ki jo je Teheran praktično zaprl po začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran 28. februarja, kar je močno vplivalo na nemški in evropski trg energentov.[2] Britanska zunanja ministrica je na srečanju zunanjih ministrov opozorila, da iranska brezbrižnost vpliva na svetovno gospodarsko varnost, vključno z višjimi cenami bencina in hipotekarnih obresti v Evropi, kar neposredno prizadene Nemčijo kot največjega evropskega uvoznika nafte.[2] V zadnjih 24 urah je ožino prečkalo le 25 plovil namesto običajnih 150, kar je ujezilo okoli 20.000 mornarjev na 2000 plovilih, in povzročilo globalni skok cen energentov.[2]
Nemška tiskovna agencija dpa je poročala o tem v kontekstu razprav zunanjih ministrov, kjer je ministrica Cooper poudarila potrebo po odprtju ožine, ključne za prevoz nafte, plina in gnojil iz Perzijskega zaliva.[2] Ameriški predsednik Donald Trump je dan prej pozval države, odvisne od te poti, naj ožino zavzamejo in zaščitijo, kar je sprožilo debate v Bruslju in Berlinu o energetski varnosti.[2] Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon se je udeležila srečanja prek videa in obsodila napade na civiliste ter blokado, ki posredno vpliva na Nemčijo prek višjih cen goriva in nestabilnosti.[2] Ta kriza je povezana tudi z umikom slovenskih omejitev točenja goriva 31. marca, ki so bile uvedene zaradi podobnih motenj na trgu.[1]
Posledice za Nemčijo so resne: kot industrijska velesila je odvisna od uvoza nafte skozi Hormuško ožino, kar ogroža gospodarstvo, inflacijo in oskrbo.[2] Evropska centralna banka (ECB) je signalizirala pripravljenost na ukrepanje ob rasti cen zaradi zaostritev na Bližnjem vzhodu, pri čemer nemški viri opozarjajo na možen padec gospodarske rasti.[3] Ta novica, ki ni bila omenjena v prejšnjih pogovorih, podčrtuje geopolitične napetosti in njihove neposredne učinke na evropsko jedro, vključno z Nemčijo, kjer vlada razpravlja o rezervah in alternativnih virih.[2][3] (248 besed)
