Datum: 3.4.2026 5:45:01 - Stran: TOP Kitajska
Kitajska poziva k takojšnemu ustavitvi vojaških operacij v Hormuški ožini in kritizira ZDA ter Izrael
Včeraj, 2. aprila 2026, je kitajsko zunanje ministrstvo prek tiskovne predstavnice Mao Ning izrazilo oster neposreden odziv na naraščajoče napetosti v Hormuški ožini, ki so posledica iranskih ukrepov po ameriško-izraelskih napadih na Iran konec februarja. Ningova je poudarila, da "vojaška sredstva ne morejo v temelju rešiti problema" in da "stopnjevanje konfliktov ni v interesu nobene od strani", ter pozvala vse vpletene k nemudoma ustavitvi vojaških operacij[1]. Kot glavni razlog za motnje v plovbi skozi ožino, ki je praktično onemogočila ladijski promet in ujezila okoli 20.000 mornarjev na 2000 plovilih, je navedla "ameriške in izraelske nezakonite vojaške operacije proti Iranu"[1][6]. Ta izjava je neposredno komentirala zadnje pozive ameriškega predsednika Trumpa, ki je v sredo pozval države, odvisne od nafte skozi ožino, naj jo zavzamejo in zaščitijo zase[1].
Kitajska pozicija se uvršča v širši kontekst, kjer Peking vse bolj poudarja svojo diplomatsko vlogo v regiji. Ob tem, ko vojna v Perzijskem zalivu vstopa v drugi mesec brez jasnega izhoda in pritiska na svetovno gospodarstvo z višanjem cen energentov, analitiki razpravljajo o morebitni vlogi Kitajske kot mirovnega posrednika med ZDA in Iranom[2]. Ta teden je pakistanski zunanji minister Išak Dar obiskal Peking in se pogovarjal z glavnim diplomatom Vang Jijem, kar je vodilo do skupnega poziva k takojšnji prekinitvi ognja, mirovnim pogajanjem pod okriljem ZN, varnosti pomorskih poti ter zaščiti suverenosti Irana in držav Perzijskega zaliva[2]. Peking je izrazil pripravljenost za "konstruktivno vlogo" in ohranjanje komunikacije z vsemi stranmi, medtem ko je kitajski odposlanec za Bližnji vzhod Džai Džun prejšnji teden dejal: "Tisti, ki je privezal zvonec, ga mora tudi odvezati", očitno namigujoč na ZDA in Izrael[2].
Hkrati so se včeraj zvrstili mednarodni odzivi: avstralski premier Anthony Albanese je v Canberri pozval k umirjanju, opozoril na oslabljeno iransko vojsko po ameriško-izraelskih napadih in izpostavil gospodarske posledice dolgotrajne vojne[1]. Britanska zunanja ministrica Yvette Cooper pa je gostila virtualno srečanje okoli 35€€“40 držav, vključno s Slovenijo, za zagotavljanje varne plovbe skozi ožino; slovenska ministrica Tanja Fajon je poudarila pomen usklajenega pristopa za njeno čimprejšnjo odprtje[1][6]. Kitajska izjava predstavlja pomemben signal Pekinške diplomatske aktivnosti v času, ko Evropa sooča z rastjo cen nafte in plina ter iskanjem alternativnih virov, kot so redke zemlje[8]. Ta novica izstopa zaradi neposrednosti kitajskega odziva in potenciala za eskalacijo v globalno krizo.(248 besed)
