Datum: 6.4.2026 11:03:53 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v nedeljo, 5. april 2026

Glede na razpoložljive epidemiološke podatke in stalne trende so bile včeraj, 5. aprila 2026, v Sloveniji najpogostejše srčno-žilne bolezni, ki predstavljajo vodilni vzrok obolenj in smrtnosti že vrsto let.[1][4] Te bolezni, kot so koronarna bolezen srca, zvišan krvni tlak, možganska kap ter odpoved srca, dnevno prizadenejo številne posameznike in so odgovorne za okoli 30 odstotkov vseh smrti pri moških ter celo 43 odstotkov pri ženskah, kar kaže na njihovo izjemno razširjenost v slovenski populaciji.[2][6] Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poudarja, da so te težave še posebej pogoste na vzhodu države in naraščajo s starostjo, pri čemer dejavniki tveganja, kot so kajenje, telesna neaktivnost, čezmerna telesna teža, zvišane maščobe v krvi, stres ter prekomerno pitje alkohola, močno prispevajo k njihovi pojavnosti.[2][6] Konkretni primeri kažejo, da dnevno zaradi srčnega infarkta, možganske kapi ali odpovedi srca umre približno 21 ljudi, kar pomeni, da bi skoraj polovico teh primerov mogoče preprečili z boljšo preventivo in zgodnjim odkrivanjem, kot opozarja Tina Lesnik z NIJZ.[2] V letu 2023 je zaradi bolezni srca in ožilja umrlo kar 7799 oseb, kar potrjuje njihovo prevlado tudi v zadnjih letih, medtem ko se trendi v letu 2026 kažejo podobni zaradi vztrajnih življenjskih navad Slovencev, ki še vedno zanemarjajo redne preglede in zdrav življenjski slog.[1][2][4] Poleg tega kronične nenalezljive bolezni, kamor spadajo srčno-žilne, skupaj povzročajo do 80 odstotkov vseh smrti v Sloveniji in predstavljajo veliko breme za zdravstveni sistem, saj zahtevajo dolgotrajno zdravljenje in oskrbo.[6][10] Na primer, arterijska hipertenzija kot ena od ključnih komponent srčno-žilnih bolezni pogosto ostaja neodkrita, dokler ne povzroči resnih zapletov, kar dodatno krepi njihovo pogostost v vsakodnevni praksi.[6] čeprav so nalezljive bolezni, kot gripe ali črevesne okužbe, pod stalnim nadzorom NIJZ, te ne dosegajo niti približno takšne razsežnosti kot srčno-žilne, ki ostajajo stabilno na vrhu lestvice zaradi kombinacije starajoče se populacije in okoljskih dejavnikov.[7][8] Skupno gledano ti podatki nakazujejo potrebo po večji osveščenosti, saj bi zmanjšanje tveganj, kot je stres ali nezdrava prehrana, lahko znatno zmanjšalo število prizadetih prav v takih dneh kot včeraj.[2][6]