Datum: 6.4.2026 5:45:01 - Stran: TOP Kitajska
Kitajski zunanji minister Vang Ji pozval k umirjanju razmer na Bližnjem vzhodu po pogovoru z Lavrovom
5. aprila 2026 je bila ena najbolj pomembnih novic, povezanih s Kitajsko, izjava kitajskega zunanjega ministra Vang Ji-ja, ki je po telefonskem pogovoru z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom poudaril skupno prizadevanje Pekinga in Moskve za umiritev napetosti na Bližnjem vzhodu.[1] Ta izjava je prišla v ključnem trenutku eskalacije konflikta med ZDA, Izraelom in Iranom, kjer je ameriški predsednik Donald Trump podaljšal rok Iranu za odprtje Hormuške ožine za 24 ur, do torka zvečer po ameriškem času, in zagrozil z uničenjem v nasprotnem primeru.[1] Vang Ji je po poročanju kitajskih medijev in agencije AFP dejal, da Kitajska želi nadaljevati sodelovanje z Rusijo v Varnostnem svetu ZN, se posvetovati o ključnih vprašanjih ter si prizadevati za ohranjanje regionalnega miru, stabilnosti in svetovne varnosti.[1]
Peking in Moskva, kot stalni članici Varnostnega sveta z pravico veta, pogosto blokirata resolucije, ki bi škodovale njunim interesom ali zaveznikom, vključno z Iranom, kar jim daje pomemben vpliv v trenutni krizi.[1] Lavrov je medtem kritiziral Washington, naj preneha z ultimati in se loti pogajanj z Iranom, po pogovoru z iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem.[1] Kitajska izjava je bila deležna pozornosti, saj prihaja tik po iranskih napadih na Kuvajt, ZAE in Bahrajn, kjer so droni zadeli ključne objekte, kot je stavba finančnega ministrstva v Kuvajtu, brez poročil o žrtvah.[1] V kontekstu širšega konflikta, kjer so ZDA in Izrael izvedli napade na Teheran in Bejrut, ubijajoč več kot 1300 civilistov v Iranu, kaže kitajsko-ruska koordinacija na poskus uravnoteženja ameriškega pritiska.[1][4]
Ta diplomatska poteza Kitajske krepi njeno vlogo globalnega igralca, ki se postavlja kot zagovornik miru v nasprotju z zahodnimi ultimati, hkrati pa ščiti ekonomske interese v regiji, kot je dostop do nafte preko Hormuške ožine.[1] Vang Ji-jeva izjava ni le reakcija, temveč signal možne blokade morebitnih resolucij ZN proti Iranu, kar bi lahko podaljšalo krizo. To je še posebej pomembno, ker Kitajska v zadnjem času krepi veze z Rusijo in Iranom, medtem ko Trump zahteva brezpogojno predajo Teherana.[1][4] Novica izstopa kot sveža diplomatska iniciativa, ki presega vojaške novice in kaže na kitajsko strategijo mehke moči v svetovni krizi. (248 besed)
