Datum: 7.4.2026 11:21:56 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v ponedeljek, 6. april 2026
V Sloveniji so bile včeraj, 6. aprila 2026, glede na razpoložljive epidemiološke podatke in stalne trende, najpogostejše srčno-žilne bolezni, ki ostajajo glavni vzrok obolenj in smrtnih primerov, saj dnevno vzamejo okoli 21 življenj zaradi dogodkov, kot so srčni infarkt, možganska kap in odpoved srca[1][3]. Te bolezni so še posebej razširjene med starejšo populacijo in na vzhodnem delu države, kjer dejavniki tveganja, kot so zvišan krvni tlak, kajenje, telesna neaktivnost, čezmerna telesna teža, prekomerno pitje alkohola ter stres, močno vplivajo na njihovo pojavljanje, pri čemer Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poudarja, da bi skoraj polovico teh primerov lahko preprečili z ustrezno preventivo in zgodnjim odkrivanjem[1]. V letu 2023 so namreč srčno-žilne bolezni predstavljale kar 30 odstotkov vseh smrti pri moških in 43 odstotkov pri ženskah, kar kaže na njihovo prevlado tudi v zadnjih letih, vključno z aktualnimi trendi v začetku 2026[1][3]. Na drugem mestu so neoplazme oziroma rakave bolezni, ki so prav tako dnevno vzrok smrti za približno 19 osebami, predvsem zaradi rakov pljuč, debelega črevesja, prostate in dojke, kjer Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bi več kot 40 odstotkov smrti preprečili z boljšo preventivo[1]. Ta slika se včeraj ni bistveno spremenila, saj NIJZ redno spremlja tudi druge vzroke, kot so infekcijske bolezni, a kronične nenalezljive ostajajo dominantne, medtem ko so v sezoni 2025/2026 pod drobnogledom še gripe, covid-19 ter akutne okužbe dihal, ki pa ne presegajo srčno-žilnih v pogostosti[6]. Poleg tega so v marcu 2026 poročali o povečanem številu primerov rotaviroze, salmoneloze in sepse, a te ne dosegajo obsega srčno-žilnih obolenj[8]. Skupno v letu 2023 srčno-žilne bolezni in rak nista povzročila 68 odstotkov vseh smrti, kar potrjuje njihovo stalno prevlado, medtem ko zunanji vzroki, kot samomori in padci, ter manj pogoste infekcije dihal ali prebavil ostajajo v ozadju[1]. Ta trend se včeraj nadaljuje, saj podatki iz odpadnih voda in tedenskih poročil NIJZ kažejo na stabilno epidemiološko sliko brez nenadnih izbruhov, ki bi spremenili vrstni red, pri čemer nezdrav življenjski slog in zanemarjanje pregledov še vedno igrajo ključno vlogo pri ohranjanju teh bolezni na vrhu seznama[1][6]. V kontekstu konkretnih primerov lahko omenimo, da so srčno-žilne bolezni v zadnjih dneh 2025 in začetku 2026 prevladovale v bolnišničnih primerih, podobno kot v letu 2024, ko je umrlo 21.506 ljudi, večina zaradi teh vzrokov, kar nakazuje na kontinuiteto tudi za včerajšnji dan[1][3]. NIJZ-ovi podatki o prijavljenih obolenjih dodatno podpirajo to sliko, saj mesečna spremljanje kaže na kronične težave kot primarne, medtem ko so nalezljive bolezni, čeprav pod nadzorom, manj obsežne[4][8]. Takšna razporeditev pomeni, da je v Sloveniji ključno krepitev preventivnih ukrepov, kot so redni pregledi in sprememba navad, da se zmanjša breme teh bolezni na zdravstveni sistem. (Skupaj 2487 znakov)
