Datum: 8.4.2026 10:00:56 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v torek, 7. april 2026

Glede na razpoložljive epidemiološke podatke in stalne trende so bile včeraj v Sloveniji najpogostejše srčno-žilne bolezni, ki predstavljajo vodilni vzrok obolenj in smrtnosti ter povzročajo ogromno breme za zdravstveni sistem.[1][3][5] Te bolezni, kot so koronarna bolezen srca, arterijska hipertenzija, bolezni možganskega žilja in odpoved srca, dnevno prizadenejo številne ljudi, pri čemer je v letu 2023 zaradi njih umrlo kar 7799 oseb, kar je predstavljalo 30 odstotkov vseh smrti pri moških in 43 odstotkov pri ženskah.[2] Konkretni primeri kažejo, da srčni infarkt, možganska kap in odpoved srca vsak dan vzamejo okoli 21 življenj, pri čemer bi skoraj polovico teh primerov mogoče preprečiti z boljšo preventivo, kot je nadzor krvnega tlaka, opustitev kajenja in več telesne aktivnosti.[2][5] Dejavniki tveganja, ki jih pogosto srečujemo v vsakdanjem življenju Slovencev, vključujejo stres, nezdrav življenjski slog, prekomerno telesno težo, zvišane maščobe v krvi in telesno neaktivnost, kar še posebej pogosto vodi v hujše zaplete na vzhodu države med starejšo populacijo.[2][10] Srčno-žilne bolezni so tako tesno prepleteni z drugimi kroničnimi stanji, kot so sladkorna bolezen in bolezni dihal, ki skupaj povzročajo do 80 odstotkov vseh smrti, vendar ostajajo v ospredju zaradi svoje razširjenosti in dolgotrajnega poteka, ki zahteva stalno obravnavo.[5] V primerjavi z drugimi boleznimi, kot so rake €€“ ki so drugi najpogostejši vzrok smrti z okoli 6793 primeri v letu 2023 €€“, se srčno-žilne izkazujejo kot še bolj prevladujoče v dnevni praksi, saj jih epidemiološki trendi kažejo kot stalnico ne glede na sezono ali druge dejavnike.[2][5] Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poudarja, da bi z zgodnjim odkrivanjem in spremembami v navadah, kot je zmanjšanje stresa in boljša prehrana, lahko znatno zmanjšali njihovo pogostost, kar bi v praksi pomenilo manj hospitalizacij in boljšo kakovost življenja za mnoge.[2][4][5] Ti trendi se kažejo tudi v najnovejših poročilih, kjer srčno-žilne bolezni izstopajo kot največji izziv, medtem ko nalezljive bolezni, kot so gripe ali črevesne okužbe, ostajajo pod nadzorom prek tedenskega spremljanja, a ne dosegajo te ravni pogostosti.[6] Skupno gledano to pomeni, da v Sloveniji vsak dan opazimo kopico primerov, kjer ti dejavniki skupaj pripeljejo do akutnih dogodkov, kot so infarkti v domačem okolju ali kapi med delom, kar zahteva sistemski pristop k preventivi za dolgoročno izboljšanje.[1][2][3]