Datum: 9.4.2026 10:13:31 - Stran: BOLEZNI
Bolezni v sredo, 8. april 2026

V Sloveniji so bile včeraj, 8. aprila 2026, glede na razpoložljive epidemiološke podatke in stalne trende, ki jih potrjujejo Nacionalni inštitut za javno zdravje ter druge vire, najpogostejše srčno-žilne bolezni, ki predstavljajo vodilni vzrok obolenj in smrtnosti že vrsto let[1][4][6]. Te bolezni so kronične nenalezljive narave in povzročajo do 80 odstotkov vseh smrti v državi, saj se z starostjo prebivalstva njihova pojavnost še povečuje, medtem ko dejavniki tveganja, kot so zvišan krvni tlak, kajenje, telesna neaktivnost, prekomerna telesna teža in stres, ostajajo močno prisotni v življenjskem slogu Slovencev[2][6]. V letu 2023 je zaradi njih umrlo več kot 7799 oseb, kar je okoli 30 odstotkov smrti pri moških in 43 odstotkov pri ženskah, pri čemer dnevno izgubimo približno 19 do 21 življenj zaradi akutnih dogodkov, povezanih s temi boleznimi, ki so pogostejše na vzhodu države[2]. Konkretni primeri kažejo, kako te bolezni vplivajo na vsakdanje zdravje: na primer, v bolnišnicah se pogosto srečujemo s primeri, kjer bolniki zaradi dolgotrajnega kopičenja tveganj nenadoma doživijo zaplete, ki zahtevajo hospitalizacijo, medtem ko preventiva, kot je redno merjenje tlaka in ukvarjanje s telovadbo, lahko prepreči skoraj polovico takih primerov, kot poudarjajo strokovnjaki z NIJZ[2]. Poleg tega te bolezni pogosto nastopijo v kombinaciji z drugimi kroničnimi stanji, kot so sladkorna bolezen ali težave z dihali, kar dodatno obremeni zdravstveni sistem in podaljša okrevanje, saj se v praksi izkaže, da bolniki potrebujejo mesece za stabilizacijo stanja po akutnih epizodah[6]. V primerjavi z nalezljivimi boleznimi, ki jih NIJZ tedensko spremlja prek prijav in odpadnih voda, srčno-žilne bolezni prevladujejo kot stalna grožnja, saj niso odvisne od sezonskih valov, temveč od dolgoročnih navad, ki jih pandemije in družbena kriza le še poslabšata[5][7]. Takšna slika kaže na potrebo po širši ozaveščenosti, kjer bi lahko zmanjšanje stresa in spodbujanje zdrave prehrane bistveno zmanjšalo njihovo razširjenost, kot kažejo trendi iz zadnjih let, ko se pričakovana življenjska doba rahlo viša na 79,5 leta za moške in 84,7 leta za ženske, a še vedno zaostaja za evropskim povprečjem zaradi teh obolenj[2]. Vse to potrjuje, da so srčno-žilne bolezni ne le najpogostejše včeraj, ampak ostajajo ključni izziv za javno zdravje v Sloveniji, kjer bi preventivni ukrepi lahko spremenili statistiko v prihodnje[1][4][6].